26. november 2005

Ob neredih v Parizu in drugje v Franciji

Od konca oktobra pa globoko v november smo bili priča demonstracij mladih nezadovoljnežev v Franciji. Zanimiva je razlaga izgredov s strani sekularnih krogov , češ, da gre za mlade ljudi brez perspektive, priseljence, drugačne, ljudi s pomanjkljivo izobrazbo, brezposelne itn. Vse to konec koncev tudi drži.

Ampak, ali je to res temeljni vzrok nemilih dogodkov, ki so se zgodili in lahko izbruhnejo tudi kje drugje? Ali so res zunanji faktorji (okolje) tisti, ki človeka poženejo v taka nesmiselna dejanja? Prepričan sem, da ne. Sveto pismo nas uči, da stoji za vsemi temi pojavi padla človeška narava, ki je s svojo močjo, prizadevanji in napori ne moremo zares kultivirati, ampak le prenašamo probleme z enega na drugo področje. To je nekako tako, kot bi neeksplodirano eksplozivno telo prestavili iz naročja pod sedež in naivno mislili, da smo sedaj varni.

Prerok Jeremija je napisal naslednje: "Srce je zvijačnejše od vsega in zahrbtno; kdo ga more doumeti?" (Jer 17,9 SSP) S tem je povedal, da prihaja zlo iz človeške notranjosti. Podobno govori Jezus: "Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve." (Mt 15,9 SSP). Jedro problema je torej v človeku, ne izven njega. Je pa res, da tega jedra človek ni zmožen iztrgati iz sebe.

Kar je pri ljudeh nemogoče, ni nemogoče pri Bogu: "To je namreč zaveza, ki jo bom sklenil z Izraelovo hišo po tistih dneh, govori GOSPOD: Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal. Jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo." (Jer 31,33 SSP) Edino Bog je zmožen spremeniti človeka, pa ne od zunaj, ampak od znotraj.