V zadnjem času lahko velikokrat naletimo na zanimivo trditev, da bi bili danes, če ne bi bilo krščanstva, na višji stopnji znanstvenega in tehničnega razvoja. Tudi sam sem se s tovrstnimi prostodušnimi izjavami posameznikov nemalokrat srečal. Vendar moram reči, da ima tako rezoniranje precej lukenj.
1. V zgodovini se nikoli ne sprašujemo, kaj bi bilo, če bi bilo, ampak le o tem, kaj je bilo. Vse drugo ni področje zgodovinske vede, ampak vedeževalske stroke.
2. Preteklega dogajanja ne moremo še enkrat ponoviti. Ta dogajanja so podobna metuljevemu efektu, vse polno je spremenljivk, pravzaprav je vsak posameznik, ki je bil del teh dogajanj, spremenljivka zase. Njegovo življenje je spet oblikovalo nebroj spremenljivk znotraj in zunaj njega.
3. Krščanska cerkev je bila edina antična ustanova, ki je preživela propad zahodnorimskega cesarstva. Pravzaprav ga je komaj preživela in nekaj stoletij sama komajda životarila. Na srednjeveško zgodovino cerkve so močno vplivali Germani in drugi (tudi Slovani), dovčerajšnji barbari, z vsemi svojimi verovanji in običaji, ki so jih prinesli s sabo. Vse to je nesporno vplivalo na vidno cerkev kot tako in seveda na vsa srednjeveška prepričanja in tudi na dogajanje v Evropi.
4. Proti koncu 4. stoletja so Huni sprožili velika preseljevanja ljudstev v Evropi. Rim je klecnil pred barbarskimi napadalci. Vse je bilo uničeno. Bi Germani sploh prevzeli kak kanček antične kulture, če ne bi bilo posrednika, kot je bila tedanja cerkev? Kakšen bi bil islam, če ne bi Mohamed nič vedel o Jezusu? Bi sploh nastal? Bi tisti del antične kulture, ki so jo sprejeli Arabci, sploh kdaj prišla preko Španije v barbarsko Evropo?
5. Papeštvo, kot najmočnejša institucija srednjeveške Evrope, se v srednjem veku ni kaj prida vtikalo v samo znanost, kakršna je pač tedaj bila. Bolj so ga vznemirjale razne herezije (albižani, katari, valdenzi husiti itn.)
6. Znanstvena odkritja so doživela nov polet v novem veku, torej v 16. in 17. stoletju. To pa je čas usihanja moči papeštva (reformacija) in gospodarskega nazadovanja domovine papeštva, Italije. Vzrok tega nazadovanja je odkritje Novega sveta, ki je prestavilo težišče dogajanj iz Sredozemlja na države, ki so ležale ob Atlantiku. Tam so se oblikovale nove sile in nova središča evropskega gospodarstva. Mnoga med njimi so se oklenila protestantske reformacije. Kepler in Newton sta svobodno delovala ravno v protestantskem okolju. Papeštvo se je tedaj pač oklepalo starega v vseh ozirih in dolgoročno potegnilo kratko (primer Galilei). Vendar to ni moglo zaustaviti znanstvenega razvoja, ki se je preselil tja, kjer sta bili za to na razpolago tako materialna osnova kot svoboda znanstvenega delovanja.
7. Kitajska civilizacija je dosti starejša od krščanske evropske, ki je v primerjavi z njo prava mladenka. Dosti pred nami so poznali papir in tisk, da, celo bankovce. Zakaj niso tam znanstveno bolj napredovali, saj jih ni krščanstvo pri tem prav nič oviralo?
8. Kdo jamči, da se evropska civilizacija, če bi že, denimo, v 17. stoletju iznašli atomsko bombo, ne bi že davno razletela? In spet smo pri vprašanju: kaj bi bilo, če bi bilo? O tem sem pa že na začetku rekel, da ne spada k zgodovinski vedi.
1. V zgodovini se nikoli ne sprašujemo, kaj bi bilo, če bi bilo, ampak le o tem, kaj je bilo. Vse drugo ni področje zgodovinske vede, ampak vedeževalske stroke.
2. Preteklega dogajanja ne moremo še enkrat ponoviti. Ta dogajanja so podobna metuljevemu efektu, vse polno je spremenljivk, pravzaprav je vsak posameznik, ki je bil del teh dogajanj, spremenljivka zase. Njegovo življenje je spet oblikovalo nebroj spremenljivk znotraj in zunaj njega.
3. Krščanska cerkev je bila edina antična ustanova, ki je preživela propad zahodnorimskega cesarstva. Pravzaprav ga je komaj preživela in nekaj stoletij sama komajda životarila. Na srednjeveško zgodovino cerkve so močno vplivali Germani in drugi (tudi Slovani), dovčerajšnji barbari, z vsemi svojimi verovanji in običaji, ki so jih prinesli s sabo. Vse to je nesporno vplivalo na vidno cerkev kot tako in seveda na vsa srednjeveška prepričanja in tudi na dogajanje v Evropi.
4. Proti koncu 4. stoletja so Huni sprožili velika preseljevanja ljudstev v Evropi. Rim je klecnil pred barbarskimi napadalci. Vse je bilo uničeno. Bi Germani sploh prevzeli kak kanček antične kulture, če ne bi bilo posrednika, kot je bila tedanja cerkev? Kakšen bi bil islam, če ne bi Mohamed nič vedel o Jezusu? Bi sploh nastal? Bi tisti del antične kulture, ki so jo sprejeli Arabci, sploh kdaj prišla preko Španije v barbarsko Evropo?
5. Papeštvo, kot najmočnejša institucija srednjeveške Evrope, se v srednjem veku ni kaj prida vtikalo v samo znanost, kakršna je pač tedaj bila. Bolj so ga vznemirjale razne herezije (albižani, katari, valdenzi husiti itn.)
6. Znanstvena odkritja so doživela nov polet v novem veku, torej v 16. in 17. stoletju. To pa je čas usihanja moči papeštva (reformacija) in gospodarskega nazadovanja domovine papeštva, Italije. Vzrok tega nazadovanja je odkritje Novega sveta, ki je prestavilo težišče dogajanj iz Sredozemlja na države, ki so ležale ob Atlantiku. Tam so se oblikovale nove sile in nova središča evropskega gospodarstva. Mnoga med njimi so se oklenila protestantske reformacije. Kepler in Newton sta svobodno delovala ravno v protestantskem okolju. Papeštvo se je tedaj pač oklepalo starega v vseh ozirih in dolgoročno potegnilo kratko (primer Galilei). Vendar to ni moglo zaustaviti znanstvenega razvoja, ki se je preselil tja, kjer sta bili za to na razpolago tako materialna osnova kot svoboda znanstvenega delovanja.
7. Kitajska civilizacija je dosti starejša od krščanske evropske, ki je v primerjavi z njo prava mladenka. Dosti pred nami so poznali papir in tisk, da, celo bankovce. Zakaj niso tam znanstveno bolj napredovali, saj jih ni krščanstvo pri tem prav nič oviralo?
8. Kdo jamči, da se evropska civilizacija, če bi že, denimo, v 17. stoletju iznašli atomsko bombo, ne bi že davno razletela? In spet smo pri vprašanju: kaj bi bilo, če bi bilo? O tem sem pa že na začetku rekel, da ne spada k zgodovinski vedi.
3 komentarji:
Sploh je zanimivo, da je to postal tako klišejski očitek krščanstvu, še bolj Cerkvi latinskega obreda. A če greš recimo pogledati v zgodovino je jasno, da je krščanstvo že zelo zgodaj navezalo stik z znanostjo (Pavlov govor v Atenah), ter da se je potem vsa znanost razvijala ravno v samostanih, da se pozablja, da so prve univerze, ki so se ustanavljale bile krščanske. V tem oziru je časovno še daleč do reformacije oz. takrat smo bili še ena Cerkev.
Pa še nekaj je zanimivo! Namreč, da Pravoslavna Cerkev v tem času vse od razkola 1054 (saj ne vem, če je prava letnica :) ) stoji v senci KC in PC (pa ne PC kot Personal Computer :) )
Letnica je pravilna. ;)
V našem času vladajo stereotipi in površnost.
Objavite komentar