Bolj na začetku tega meseca sem bral peto poglavje Druge knjige kraljev. Posebej sem bil pozoren na 13. vrstico, ki se glasi takole:"Njegovi služabniki pa so pristopili in mu govorili; rekli so: »Oče, ko bi ti prerok ukazal kaj težkega, mar ne bi tega storil? Koliko bolj, ko ti je naročil: Umij se in boš čist!"
Širše sobesedilo, pomembno za razumevanje te vrstice najdemo tukaj (2Kr,5,1-19). Gobavi aramejski vojskovodja Naaman, je izvedel, da bi ga utegnil ozdraviti izraelski prerok Elizej, zato je odšel k njemu po pomoč. Elizej pa njegove visokosti še pogledal ni, ampak mu je poslal navodilo za to, kaj naj naredi, kar preko svojega kurirja. Pa tudi dejanje, ki naj bi ga Naaman opravil ni bilo videti nič kaj imenitno: namesto kake zapletene ceremonije z obilico obrednega zaklinjanja, oblakom kadila in gestikuliranja, je naročil Naamanu, naj se sedemkrat okopa v Jordanu, ki niti ni preveč imenitna niti najbolj čista reka. To bedno navodilo je vsekakor navdalo njegovo visokost z upravičeno jezo. Ko bi le tale prerok dal kako težko nalogo, vredno imenitnega gospoda, kakršen je bil Naaman. Kakorkoli, možje iz Naamanovega spremstva so na srečo drugače gledali na to stvar in mu rekli tisto, kar sem citiral zgoraj. Naaman se je na njihovo prigovarjanje ponižal, se sedemkrat umil v rahlo kalni reki in ozdravel. Izvršila se je beseda, ki jo je stoletja pozneje izrekel Jezus, da kdor se ponižuje, bo povišan. (prim Lk 14,11. 18,14)
Koliko Naamanov hodi danes po svetu? Vse bi naredili, da bi dosegli svoj notranji mir, svoje notranje ozdravljenje. Na voljo imajo zelo preprost recept: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« (Apd 16,31 SSP) Ampak to se zdi preveč preprosto in naivno, zato se obnašajo kot se je na začetku obnašal Naaman. Kaj, ko bi ga poskušali posnemati še v drugem delu, ko je izvršil zelo preprosto dejanje vere? Bili bi rešeni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar