30/04/2007

Kakor za koga

GOSPODOVE poti so ravne,
pravični hodijo po njih,
uporni pa se na njih spotikajo.
(Oz 14,10 SSP)

Tale vrstica se mi zdi zelo zanimiva, saj nam pove, da lahko ena in ista pot nekomu ("pravičnemu") pomeni ravno pot, po kateri hodi brez težav, nekdo drug ("uporni") pa se na njej spotika.

Kdo je sploh pravični? Je to nekdo, ki je pravičen v smislu grške moralne filozofije? Pravični je tisti, ki ga Bog proglasi za pravičnega. Uporni pa ni tisti, ki bi bil morda uporen in krivičen po svetnih merilih, a vendar velja v Božjih očeh za upornega in krivičnega. Farizeji so bili v posvetnih očeh zelo dobri, pravični in skorajda popolni ljudje. Pri Bogu pa to ni nič veljalo. Ja, spet krščanski narobesvet. Apostol Pavel pravi: "Za Boga smo namreč blag Kristusov vonj, tako med tistimi, ki so na poti rešitve, kakor med tistimi, ki so na poti pogubljenja, za ene vonj po smrti – v smrt, za druge vonj po življenju – v življenje." (2Kor 2, 15.16 SSP)

Gre za zelo podoben primer kot v Oz 14,10. Evangelij je za nekatere prijeten, za druge pa moteč. Kar je za nekatere Veselo oznanilo, je za druge nekaj skrajno politično nekorektnega, ali vsaj neumnost. Vsekakor nekaj, kar jim ne diši. Kakorkoli, mi stopamo naprej...


Ni komentarjev: