11. julij 2007

Še en vatikanski prispevek k "ekumenizmu"

Naivneži iz protestantskih in še katerih krogov bodo najbrž spet presenečeni, ker je te dni izšel spis z naslovom Odgovori na nekatera vprašanja, ki se nanašajo na določene vidike verskega nauka. Te Odgovore je podala vatikanska kongregacija za verski nauk, oziroma nekdanja sveta inkvizicija. V Odgovorih so pravzaprav navedena že znana dejstva iz enciklike Dominus Iesus, ki so svoje dni zelo vznemirili liberalno protestantsko in širšo javnost, zlasti tiste, ki so mislili, da se misli iti Vatikan po drugem vatikanskem koncilu nek resen ekumenizem, a so se ušteli.

V Odgovorih najdemo trditev, da obstaja Kristusova cerkev edino v rimski cerkvi, pravoslavne cerkve so pomanjkljive, protestantske cerkve pa niti cerkve niso, ampak kvečjemu "cerkvene skupnosti", saj jim po mnenju avtorjev Odgovorov manjka "apostolsko nasledstvo", kot si ga mehanicistično in magično razlagajo v Rimu in še kje.

Cesarjeva (ali papeževa, saj je papeštvo duhovni podaljšek rimskega cesarstva) "nova oblačila" so prišla popolnoma do izraza, saj se je rimstvo popolnoma razkrilo. Ekumenski oplesk je izginil, ostala je trda resničnost in to me veseli. Veseli me, ker se lahko jasno potegnemo črto med Rimom in ne-Rimom. Nobene megle ni vmes. Vse je kristalno jasno. Takoimenovani liberalni protestanti, ki bi delali malo v tej, malo pa v oni delavnici, bodo najbrž zelo žalostni, ker se bodo počutili ogoljufane. Tem bi predlagal, da se končno odločijo, kaj bi sploh radi. Kdo jim je kriv, če so v vsesplošnem in nekritičnem sprejemanju vsega, kar jim pride na pot, spregledali bistvo papeštva in njegovega duhovno-posvetnega imperializma? Tem namenjam Jezusove besede: "Svetujem ti, da kupiš od mene zlata, v ognju prečiščenega, tako da obogatiš, in belih oblačil, da se pokriješ in se ne pokaže sramota tvoje golote, ter mazila, da si natreš oči in spregledaš." (Raz 3,18 SSP)

Strinjam se z izjavo, ki jo je na vatikanske "Odgovore" podala angleška Church Society. KLIK


Nominalno krščanstvo v evangelijskih cerkvah (John Piper)

10. julij 2007

05. julij 2007

Vzrok za revščino v svetu je pohlep

Sveto pismo govori: "Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju." (1Tim 6,10 SSP) Kako ta reč deluje, si lahko preberemo v naslednjem odlomku:

"Korenina revščine je v veliki meri pohlep po denarju in luksuzu tako na Zahodu kot pri vladarjih mnogih revnejših predelov sveta. Eden od razlogov, zakaj je tako težko vzpostaviti poštene odnose med Zahodom in ostalimi predeli je ta, da vlada v zahodnih državah demokracija, kjer so voditelji odvisni od glasov večine, zaradi česar so njihove predvolilne obljube vedno osredotočene na povečano gospodarsko blagostanje. Če bi nek politik predlagal, da bi država sprejela manjši bruto nacionalni dohodek na prebivalca, da bi pomagali revnim, enostavno ne bi bil izvoljen." (Stephen Walton)

Svet danes veliko govori o nepravični porazdelitvi dobrin. Vprašanje pa je, ali so se ljudje v razvitem svetu pripravljeni odpovedati vsaj delčku materialnih privilegijev, ki jih uživajo. Zadevo lahko ilustriramo že z domačim primerom: pri nas se še nikoli ni tako dobro živelo kot se danes, a vendar širijo razni "preroki nesreče" med ljudmi prepričanje, kako slabo da se živi. Ali pa: mnogi se danes norčujejo iz takih staromodnih reči, kot je odrekanje in iz tistih, ki še kaj dajo na to. Kako si lahko ob takšni miselnosti svet predstavlja, da ne bi bilo lakote in drugih problemov v svetu? Računica je zelo preprosta: če je nekje preveč, mora biti drugje premalo.

Začetek vsega zla je torej v človeku in v njegovem porušenem odnosu do Boga, bližnjih in okolja , ne pa v takih ali drugačnih okoliščinah...