31. oktober 2008

Milost: ponovno odkritje reformacije

Ko govorimo o reformaciji, se ponavadi spomnimo na Luthra, nekateri tudi na Calvina, Slovenci obvezno na Trubarja, sicer pa še na prodajo odpustkov, Sveto pismo v materinščini, poročene klerike, spor s papežem in še kaj. Redko pa se kdo spomni na milost, pojem, ki so ga reformatorji nanovo odkrili in osvetlili.

Seveda je treba priznati, da pojem milosti ni bil neznan niti predreformacijski rimski cerkvi, neznan pa ji ni niti danes, saj pravi zadnja od "šestih resnic" iz starih in novejših katekizmov, "da je milost za zveličanje potrebna". Vendar je ta resnica v predreformacijski in sedanji rimski cerkvi močno zamegljena, saj je prikazana tako, kot da je predvsem cerkev (poleg device Marije in svetnikov) delivka milosti, tako da je pojmovanje milosti v rimski cerkvi v dobršni meri mehanicistično: cerkev deli milost preko zakramentov in oznanjevanja besede.

Ampak, kaj sploh je milost? Po definiciji je milost nezaslužen Božji dar človeku. Milosti se torej, kar sem že večkrat poudaril, ne da plačati. V širšem smislu je npr. milost že to, da sploh smo. Kakorkoli, tukaj bi se osredotočil samo na odrešenjski vidik milosti. Martin Luther je bil zelo pobožen redovnik rimskokatoliške cerkve, ki je želel doseči Božjo milost z mnogimi "dobrimi deli". To je počel leta in leta. Bolj ko je opravljal dobra dela, manj je bil zadovoljen sam s sabo. Kaj je bilo tu narobe? Luther je, skladno s tem, kar je počela njegova cerkev, zamenjeval dve stvari: milost in dolžno izplačilo. Menil je, da lahko kupiš milost z opravljanjem dobrih del, oziroma, kot je napisal apostol Pavel:
"Kdor dela, temu se plačilo ne daje po milosti, ampak kot dolžno izplačilo." (Rim 4,4 SSP) Tu je torej napaka: Luther je hotel na nek način kupiti milost, kar je nesmisel, ker kupljeni dar ni več niti dar niti milost. To je trajalo tako dolgo, dokler ni naletel na stavek: "V njem (t. j. evangeliju, op. Dizma) se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere." (Rim 1,17 SSP) Ko je torej ob neki priložnosti naletel na ta stavek, mu je padlo breme, ki ga je težilo, z ramen. S tem je, tako si drznem reči, doživel svojo osebno reformacijo. Brez te ne bi mogel začeti reformacije na makro nivoju. In kaj je bilo to breme, ki ga je težilo? Šlo je za zelo staromoden pojem, ki mu pravimo greh in je danes izgnan nekam v kot. Danes, ko "smo tako pametni", pač ne moremo operirati s takimi zastarelimi pojmi. Seveda nam vsa ta pamet čisto nič ne pomaga pri izkoreninjanju zla vseh vrst, zločinov, revščine, lakote, gospodarskih kriz in drugih nevšečnosti. Mislim, da mi tega ni treba dokazovati, ker je povsod okrog nas. Greh torej obstaja, ne glede na to, koliko si ga kdo prizadeva izgnati iz zavesti ljudi. Greh je tisto v človeku, kar ga vleče v samodestruktivnost in končno v večno pogubo. Seveda pa tudi greh nima nujno zadnje besede. To ima Bog. Jezus je ob neki priložnosti rekel: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje." (Jn 3, 16 SSP)

Ne glede na to, kakšen je v bistvu ta svet, obstaja možnost za padlega človeka. Tega se je, kot sem že napisal, nekoč zavedel tudi Martin Luther. Milost je tisto, kar je večje ter močnejše od greha in vse krivde, kot pravi pesem. Milost je v tem, da je Bog Oče poslal svojega Sina v podobi grešnega mesa, da bi s svojo enkratno daritvijo na križu za večno odrešil tiste, ki verujejo. Pavel je to izrazil takole:
Tudi vas je oživil, ki ste bili mrtvi po prestopkih in grehih, v katerih ste nekdaj hodili po navadi tega sveta, po knezu oblasti v zraku, po duhu, ki deluje zdaj v sinovih nepokorščine; med katerimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v poželjivostih mesa svojega ter delali želje mesa in misli, in bili smo po naravi otroci jeze Božje, kakor tudi drugi. Bog pa, bogat v usmiljenju, zaradi velike ljubezni svoje, ki nas je ž njo ljubil, nas je, ko smo tudi bili mrtvi po grehih, oživil s Kristusom vred (po milosti ste rešeni) in ž njim vred obudil in posadil v nebesih v Kristusu Jezusu, da pokaže v prihodnjih vekih presilno bogastvo milosti svoje v dobrotljivosti do nas v Kristusu Jezusu. Kajti iz milosti ste rešeni po veri, in to ni iz vas, dar Božji je to; ne iz del, da se nihče ne hvali. (Ef 2,1-9 CHR)

Iz tega lahko na kratko potegnemo dvoje:

  1. V izhodišču smo vsi na istem. Nikogar ni, ki bi bil na boljšem in nikogar, ki bi bil na slabšem, "saj so vsi grešili in so brez Božje slave." (Rim 5,23 SSP)
  2. Bog je tisti, ki nas je, bogat v usmiljenju, pritegnil k sebi. Rešeni smo torej iz milosti, ki jo prejmemo kot Božji dar po veri, oziroma, kot pravi na drugem mestu: "[O]pravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu." (Rim 3,24 SSP)
To je torej bistveno sporočilo, ki so ga reformatorji posredovali ljudem, sporočilo o Božji milosti, katere so deležni verni. Nek forumski znanec, rimski katoličan, je imel navado oponašati protestantom, da gre pri protestantizmu za oguljeno katolištvo. V bistvu ima prav, kajti reformatorji so z vere spihali ves tisočletni prah, ki se je nabral skozi stoletja, odpravili so vse tisto, kar je bila nagrmadila cerkev kot "zaklad vere", ves pozlačeni in posrebreni romp in pomp, s katerim je cerkev ljudem zastrla pogled na tisto zelo enostavno stvar, ki ji rečemo Božja milost. Pa še za zveličanje je potrebna, kar priznava tudi Rim.

Letošnja osrednja proslava ob dnevu reformacije


Letošnja osrednja proslava ob dnevu reformacije se mi je zdela dokaj v redu. Amerike se pri tovrstnih prireditvah ne da več odkriti. Lanski spodrsljaj s Hrenom se letos, seveda, ni ponovil.

Letošnji govor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka na proslavi pa se mi je sploh zdel najboljši od vseh dosedanjih govorov, kar smo jih lahko slišali na osrednjih proslavah ob tem prazniku. Mislim, da je predsednik zabil žebljico na glavico z mislijo, od kod je črpal Trubar moč za svoje veličastno delo:

"Tisto najmočnejše v jedru Trubarjevega dela je njegova krščanska etika, njegova globoka vernost in njegova etičnost. Trubar je prav zaradi tega vzel Luthrovo reformatorsko sporočilo zares. To ga je motiviralo pri njegovem ustvarjanju, to je dajalo veličino njegovemu delu. Hkrati pa ga je prav ta etična doslednost privedla do težav, ki jih je doživel v svoji domovini."


Dostop do celotnega predsednikovega govora je na tej povezavi.>>>>


Trubarjevo razodetje

Po prevodu Trubarjevega Abecednika je njegovo besedo od zdaj mogoče prebirati še v knjigi Trubarjevo razodetje - izbrana poglavja iz Poslednjega dela Nove zaveze 1577 (delo je izšlo pri Mladinski knjigi). Po besedah avtorja izbora, prevoda in komentarjev Mihaela Glavana je "skrajni čas, da se nam Trubar začne razodevati s svojo živo besedo, ki je tekoče berljiva sodobnemu bralcu"[...]


Več na spletnih straneh RTV SLO>>>>>>>

30. oktober 2008

Reformacijski rap



Ob poslušanju reformacijskega rapa želim vsem mimoidočim prijeten dan reformacije.


Verjetno

Kot je pred časom poročal Guardian, je Britanska humanistična organizacija sprožila kampanjo, da bi trideset londonskih rdečih avtobusov opremili z reklamnimi napisi z naslednjo vsebino: "Boga verjetno (probably) ni. Zatorej naj vas več ne skrbi in uživajte svoje življenje." Besedilo v izvirniku lahko preberete na povezavi.

Kakorkoli, gospe in gospodje iz omenjene organizacije imajo seveda pravico objavljati reklame, bi se pa malo pozabaval s prislovom verjetno (probably, lahko bi tudi rekli: "Najbrž.")

Moja žena je šla danes v trgovino, ko je ravno sijalo sonce, zato si je rekla: "Verjetno (probably ali najbrž) ne bo deževalo. Zakaj bi se obremenjevala z dežnikom?" In se ni obremenjevala. Med nakupovanjem se je vreme spremenilo in zunaj se je ulil dež. Poskus, da bi malo vedrila, ni ravno kazal posebnih obetov. Prisiljena si je bila kupiti še dežnik (čeprav jih ima že sedaj dovolj; namreč dežnikov).

Verjetno (probably, najbrž) je očitno prešibek argument, da bi potem lahko človek "užival" življenje, kakor bi sam hotel. Tisti verjetno tudi ni ravno toliko trden, da bi mu zagotavljal, da bo nekega dne lahko kupil dežnik. Pri Bogu se, za razliko od ženinega doživetja z obiskom nakupovalnega centra, ne kupuje in ne trguje, kajti Bog daje in to zastonj, čemer pravimo v krščanskem žargonu milost. O tej pa je bilo na tem spletniku že kar nekaj povedanega.


29. oktober 2008

Zgledi

Pri nas je zanimivo, da nas ves čas vztrajno bombardirajo z različnimi zgledi in modeli. Na področju medijev zadnje čase opevajo finske medije, pa tudi britanske. Sestavljavci nove vladne koalicije pravijo, da si bodo prizadevali, da bo postala naša nacionalna radijska in televizijska hiša takšna kot BBC, kjer menda vladajo visoki profesionalni kriteriji. Niso sicer povedali, s kakšnimi in katerimi vatli so merili te kriterije.

Da pa ni vse zlato, kar se v besedah politikov sveti, in da ima tudi BBC kakšne manj posrečene strani, si lahko preberemo na tej povezavi. Neokusno norčevanje iz starejših oseb, ki smo mu priča v tem zapisu res ni nekaj, kar bi si lahko želeli. Ampak, tudi to je BBC. Spoštovanim politikom se najlepše zahvaljujem za tak model, rekoč in pišoč: "Ne, hvala."


26. oktober 2008

Gre Dawkins še vedno skozi proces evolucije (prosto po Melanie Phillips)?

Melanie Phillips je britanska novinarka in pisateljica. Nedavno, točneje v torek, 21. t. m., se je v prostorih oxfordskega naravoslovnega muzeja udeležila debate med svetovno znanim biologom in oxfordskim profesor- jem Richardom Dawkinsom in malo manj znanim znanstvenikom, sicer matematikom Johnom Lennoxom, pri čemer naj omenim, da je John Lennox kristjan.

To ni bila prva tovrstna debata med obema učenjakoma. Prvič sta se pred časom soočila v osrčju ameriškega "Bible Belta", v Birminghamu (Alabama). Posnetek s tega srečanja si je možno ogledati na tej povezavi. Kakorkoli, Dawkins je imel tokrat poleg sebe enakovrednega sogovornika.

Na oxfordskem, torej njunem drugem, srečanju je Phillipsovo šokirala Dawkinsova uvodna izjava, ko je rekel: "A serious case could be made for a deistic God."

Se morda slavni biolog "razvija" v smer deizma?



Karkoli že se z njim dogaja, več o tem je v članku: Melanie Phillips, Is Richard Dawkins Still Evolving?>>>







25. oktober 2008

O gorčičnem zrnu in kvasu

Še drugo priliko jim je podal; rekel je: "Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah."
In povedal jim je spet drugo priliko: "Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo." (Mt 13, 31-33 SSP)

Zgornji priliki sta dokaj znani in večkrat omenjani, mnogokrat pa tudi, po mojem mnenju, napačno interpretirani. Obe se nanašata na isto temo, to je na nebeško kraljestvo. Obe govorita o rasti nebeškega kraljestva.

Mnogi ju razlagajo v smislu, da gre v teh prilikah za vidno cerkev, ki se je, istočasno, ko je rasla, tudi pokvarila. Seveda imajo, zgodovinsko gledano, zelo prav. Vendar, ali govorita omenjeni priliki ravno o tem?

Če pogledamo prvo priliko, ki se nanaša na rast gorčičnega grma, ki v resnici nikoli ni veliko kot drevo, ampak zelišče, ki zraste do človekove velikosti, bi utegnili imeti do neke mere prav. Stvar interpretirajo tako, da izhajajo pri razlagi prilike iz omembe ptic neba, ki simbolizirajo demonične sile. Sam menim, da je treba izhajati iz gorčičnega zrna, ki simbolizira zametek nebeškega kraljestva. Res se je vse skupaj začelo z majhno skupino ljudi. Ampak iz tega je zraslo nekaj več kot zelišče, torej drevo. Gre torej za zelo veliko skupino. Pri tem seveda ne smemo misliti, da bi ta prilika pomenila, da se bo nekega dne spreobrnil ves svet, kot naivno mislijo drugi. Na drevesu si spletajo gnezda ptice neba, torej demonične sile. To pomeni, da skušajo demonične sile škodovati Kraljestvu, niso pa njegov del, ampak tujek. Drevo simbolizira Kraljestvo, ptice pa niso niti drevo niti njegov sestavni del. S svojo prisotnostjo ga lahko umažejo z iztrebki, ne morejo pa mu resneje škodovati.

Tudi drugo priliko nekateri kristjani razlagajo v nasprotju s tem, kar pomeni. Najprej bom predstavil napačno razlago, nato pa jo bom ovrgel. Tako razlago ima npr. binkoštna-karizmatična The Full Life Study Bible.

Sklicujoč se na biblične reference v zvezi s kvasom, v katerih je kvas nekaj slabega, na primer tole: "Postrgajte torej stari kvas, da bodete novo testo, kakor ste opresni. Kajti tudi naše velikonočno jagnje je bilo darovano, Kristus: zato praznujmo ne v starem kvasu, tudi ne v kvasu hudobnosti in malopridnosti, temuč v presnini čistote in resnice." (1Kor 5,7.8 CHR) Po tej razlagi pomeni kvas v priliki nekaj, kar skisa testo in vse skupaj "pokvari." Moka naj bi simbolizirala začetno cerkev, ki jo je kvas pozneje pokvaril. Tudi v tem primeru imajo tovrstni razlagalci , zgodovinsko gledano, še kar prav, ampak ta eksegeza vseeno ne drži vode.

Jezus ni rekel, da je nebeško kraljestvo podobno moki, katero potem kvas predela ("pokvari)" ampak kvasu. Gre torej za čisto obraten pomen in vlogo kvasa. Če kvas simbolizira nebeško kraljestvo in hkrati nekaj, kar "kvari", mar je nebeško kraljestvo nekaj pokvarjenega? Gre torej za nekaj čisto drugega. Kvas v tej Jezusovi priliki simbolizira nebeško kraljestvo, moka pa svet. Nebeško kraljestvo deluje v svetu tako, da ga tiho in nevidno preobraža.





22. oktober 2008

"Šminkerska" Biblija

Vračanje v čase, ko si še ni mogel vsakdo privoščiti knjige, se mi ne zdi najbolj smotrno. Ampak, knjižni založniki si danes radi in lahko privoščijo tudi takšne ekastravagantne podvige, da izdajo kakšno knjigo v slogu tistih davnih časov. Občutek, da imajo nekaj edinstvenega, bodo morda izkusili kupci, ki bodo plačali 2480 evrov za ekstravagantno opremljen izvod Svetega pisma, kot ga opisuje prispevek na RTV Slovenija. Zdi se mi, da gre za knjigo, ki jo imaš lahko predvsem za to, da se z njo hvališ pred drugimi, saj jo je škoda za kakršnokoli resno uporabo.

Glede na vložen material in delo je knjiga seveda vredna svoje cene. Se mi pa zdi z duhovnega vidika takšna potratnost povsem nepotrebna. Kot lahko preberemo v članku, pri nabavi ne gre le za kulturno, ampak tudi za materialno naložbo. Ampak glede teh reči imamo zelo jasno besedo: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uničujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uničujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namreč tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.« (Mt 6, 19-21 SSP) V tem zemeljskem bibličnem zakladu se bo dalo to (sicer neuničljivo) misel prebrati za 2480 evrov, v kaki skromnejši izdaji pa za pičlih dvanajst ali malo več evrov.

Predlagam torej, da se ne odločamo ne za kulturno ne za materialno, ampak za duhovno naložbo, ki je ne ukrade noben tat in ne razje noben molj, oziroma karkoli bolj ali manj podobnega.


Vir: RTV SLO >>>>>>>



14. oktober 2008

Izšel Trubarjev Abecednik v sodobni slovenščini

Ljubljana - Združenje Trubarjev forum je izdalo knjižni prevod Trubarjevega dela Abecednik v sodobno slovenščino.
Predsednik združenja Drago Sukič je ob današnji predstavitvi knjige za ironično označil dejstvo, da nekoga, ki ga slavimo kot utemeljitelja svojega jezika ter očeta narodne in duhovne zavesti, lahko bere le peščica strokovnjakov (...)


Več na Siolovih spletnih straneh >>>

12. oktober 2008

Koncerti skupine New Hope


32-članska zasedba skupine New Hope prihaja letos oktobra že petič nastopat v Slovenijo. Letošnja turneja bo posebna in drugačna zato, ker se ji bo pridružilo tudi petnajst Slovencev. Skupina izvaja črnsko duhovno ter klasično in sodobno krščansko glasbo. Njihova letošnja turneja bo potekala pod geslom Vsem Slovencem in bo zaznamovala 500-letnico rojstva slovenskega reformatorja Primoža Trubarja.



KONCERTI:

Kraj dogajanja: Dom kulture Kamnik
Datum: 19.10.2008
Kontakt: 051 804 851

Kraj dogajanja: Celjski dom Union
Datum: 20.10.2008
Kontakt: 031 505 695

Kraj dogajanja: Kino Park - Murska Sobota
Datum: 21.10.2008
Kontakt: 041-685-235

Kraj dogajanja: Kulturni dom, Lendava
Datum: 22.10.2008
Kontakt: 041-685-235

Kraj dogajanja: Kulturni dom, Slovenj Gradec
Datum: 23.10.2008
Kontakt: 041-362-508

Kraj dogajanja: Dvorana Union Maribor
Datum: 24.10.2008
Kontakt: 041 322 013 / 041 972 318

Kraj dogajanja: Linhartova dvorana, Radovljica
Datum: 26.10.2008
Kontakt: 041 419 071

Kraj dogajanja: Šeškov dom, Kočevje
Datum: 27.10.2008
Kontakt: 031-546-182

Kraj dogajanja: Prešernovo gledališče Kranj
Datum: 28.10.2008
Kontakt: 041 246 431

Kraj dogajanja: Slovenska filharmonija, Ljubljana
Datum: 29.10.2008
Kontakt: 041-671-018 / info@newhope.si

11. oktober 2008

Ljubíte svoje sovražnike

Naslov, ki sem ga izbral za ta prispevek je navedek iz znamenitega Jezusovega govora ali pridige na gori in se nahaja v Matejevem evangeliju 5, 44. Celoten kontekst te kratke zapovedi najdemo na tej povezavi (cf. Mt 5,43-48). Gre za eno manj razumljenih zapovedi, poleg tega sodi tudi v skupino zapovedi, ki so videti nadvse nepraktične in zdi se, da nimajo nobene zveze z realnim življenjem ljudi. Tako vsaj meni svet, a tudi mnogi, ki se imajo za kristjane.

Ena od takih "nepraktičnih" zapovedi je tudi tale: "Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta." (Mt 5, 38-42) Zapoved ljubezni do sovražnikov je pravzaprav organsko nadaljevanje zapovedi nemaščevanja nad sovražniki. Kakorkoli je ta zapoved komu videti nepraktična, je v bistvu zelo uporabna, saj se pri njenem izpolnjevanju pretrga veriga maščevanja, oziroma večno podajanje žogice maščevanja dveh razžaljenih strani.

Zadnjič sem mimogrede našel na internetu življenjsko zgodbo pastorja Uweja Holmerja. Na internetu sem poiskal še več podatkov o njem, tako da sem si lahko o njem in njegovem delu ustvaril ustrezno podobo.

Pastor Uwe Holmer je živel v Nemški demokratični republiki, ki je bila državna tvorba pod nadzorom Sovjetske zveze. Kot podeželski župnik v Loissowu na Mecklenburškem je doživel prisilno kolektivizacijo. Pozneje je služboval v Lobetalu na Brandenburškem. Osem njegovih otrok je vložilo na šolsko ministrstvo, ki ga je vodila Margot Honecker, prošnjo za študij na univerzi, a so vsi po vrsti prejeli negativen odgovor. In to brez obrazložitve. Napaka je bila seveda v poklicu njihovega očeta. Farjev menda ne bomo podpirali, kajne?

Leta 1989 pa je doživel komunistični sistem v Vzhodni Nemčiji zlom. Generalni sekretar Enotne socialistične partije Nemčije in predsednik državnega sveta NDR Erich Honecker ter njegova žena Margot, ki je bila ministrica za šolstvo, sta izgubila vse funkcije, januarja 1990 pa so ju napodili iz luksuzne palače v Wandlitzu in sta se znašla na cesti. Nekdanji partijski kolegi so reševali svoje glave in nihče ju več ni poznal. Pravzaprav so ju zelo dobro poznali Vzhodni Nemci in nemočna nekdanja mogočneža sta bila sedaj samo še predmet posmeha sodržavljanov. Ko sta bila Honeckerja na cesti, ju je vzel k sebi na stanovanje pastor Uwe Holmer. Prebivalci Lobetala so bili jezni na Uweja Holmerja, a on se ni oziral na to. Ni ga zanimalo javno mnenje, ampak Kristusovo mnenje o teh stvareh: "Ljubíte svoje sovražnike... Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo." Pastor Uwe je dal Honeckerjevima izkusiti pristno Kristusovo ljubezen. Nekaj časa ste prebila pri njem, nakar je sledilo njuno dolgotrajno romanje, ki se je končalo s Honeckerjevo smrtjo v Čilu.

Uwe Holmer je torej živ dokaz, da ima lahko zapoved ljubezni do sovražnikov res veliko praktično vrednost. Seveda za tistega, ki jo izpolnjuje. To pa lahko dela le v moči Božje milosti. Nekdo je zapisal: "Vračati zlo za dobro je demonsko. Vračati dobro za dobro je človeško. Vračati dobro za zlo je božansko." Tako je vračal pastor Uwe.




04. oktober 2008

Rodovnik Jezusa Kristusa malo drugače

Svetopisemski rodovniki znajo biti precej suhoparna literarna zvrst. To dejstvo se nanaša tudi na Jezusov rodovnik iz Matejevega evangelija 1,1-16. To pa nikakor ne velja za naslednjo skladbico na temo Jezusovega porekla, ki je prav lepo poskočna: