4. adventna nedelja

"Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu." (Flp 4,4-7)

Zgornje besede je napisal apostol Pavel iz ječe. Ječa ni ravno prostor, za katerega bi pričakovali, da bi se v njem kdo veselil. Ampak apostol spodbuja iz prostora, ki ni ravno spodbuden, kristjane, ki smo večkrat videti kot reklama za kakšno grenčico ali kis, ravno k veselju.

Če smo popolnoma odkriti, tudi naš svet ni ravno spodbuden. Vsi vemo, kaj vse je tisto, kar nam greni življenje na našem planetu. Pa vendar imamo kristjani, kljub nespodbudnim novicam in dogodkom, kar nekaj razlogov za veselje. Enega od razlogov opisuje psalmist takole: "Blagor tistemu, ki mu je pregreha odpuščena, ki mu je greh pokrit." (Ps 32,1) Veseliti se smemo, ker so nam naši grehi odpuščeni (cf. 1Jn 2,12 ) Ker so nam naši grehi odpuščeni, pripadamo Božjemu ljudstvu: "Blagor narodu, ki je GOSPOD njegov Bog, ljudstvu, ki si ga je izbral za dediščino." (Ps 33,12) Še več, pripadamo ljudstvu, ki si ga je torejBog izbral za dediščino. Veseliti se smemo zaradi Božje izvolitve.

Veseliti pa se smemo tudi zato, ker je Gospod blizu. Ne glede na to, kdaj se bo končal naš advent (obdobje med Kristusovim vnebohodom in njegovim drugim prihodom), se bomo kmalu iz oči v oči srečali z Gospodom. Zadnjič sem v nekem časniku prebiral osmrtnice. Mojo posebno pozornost je zbudilo dejstvo, koliko ljudi približno mojih let (sem malo onkraj Abrahama), tudi mlajših od mene, je odšlo v večnost. Kristjan se sme veseliti srečanja s svojim Odrešenikom v večnosti. Pravzaprav bi se tega moral veseliti.

Kristjan je tisti, ki je v Gospodu. Zato se tudi veseli v njem. Starozavezni prerok Habakuk je napisal: "Kajti smokva ne bo cvetela in na trtah ne bo grozdja, pridelek oljke bo odpovedal in polja ne bodo dajala živeža, drobnica bo izginila iz staj in v hlevih ne bo živine.Vendar se bom veselil v GOSPODU, se radoval v Bogu moje rešitve. Gospod BOG je moja moč, dela mi noge kakor košutam in mi daje stopiti na moje višine." (Hab 3,17-19) Tukaj najdemo seznam manjkajočih stvari v kriznih časih. Ampak prerok se veseli kljub tegobam, kajti njegova moč je v Bogu, ne v nesrečnih okoliščinah. Resnično življenje je v Bogu, ne v stvareh, ki se nam zgodijo. "Zmaga, ki premaga svet je naša vera." (Jn 5,4b) Torej še en razlog več za veselje.

Sv. Pavel nas v uvodnem odlomku opominja še na nekaj, to je, naj bo naša dobrota (Chraskov prevod uporablja "krotkost" ) znana vsem ljudem. Zelo dobro opozorilo, kajti svet bolj pozna hudobijo, ki smo jo zagrešili taki in drugačni kristjani in "kristjani", kot pa našo dobroto. Razlogi za to so različni: od tega, da so slabe novice bolj fascinantne od dobrih in gredo bolj v promet, preko tega, da gre včasih za klevete, do tega, daje tisto, kar pravijo slabega o nas, resnica. Kristjan se mora izogibati počenjanja zla kot kuge. Jezus je rekel: "Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih." (Mt 5,16) Seveda pa bo vedno ostajal razkorak med resnično Kristusovo cerkvijo (kamor sodijo izvoljeni) in med vidnimi cerkvenimi organizacijami (kjer najdemo poleg izvoljenih tudi pisano druščino ostalih).

Tretja stvar, o kateri govori uvodni odlomek je, naj ne bomo zaskrbljeni zaradi takšnih in drugačnih težav, ki jih morda preživljamo v svetu. Vsak človek ima probleme in vsakemu se zdijo njegovi problemi največji. Hvala Bogu, ker je On večji od vseh naših problemov. Zato nas apostol spodbuja k molitvi in zahvaljevanju.

Naj torej Bog v teh dneh in vselej blagoslavlja vse, ki boste to brali. Božji mir, ki presega vsak um, naj vas varuje in ohranja v Kristusu Jezusu (cf. Flp 4,7).

Opomba: vsi svetopisemski navedki so vzeti iz SSP.