28/03/2009

Pravo vprašanje

"Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verjamete? Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga." (Jn 8,46.47 SSP)

Navedene besede, ki jih je izrekel Jezus skupini prisotnih rojakov, so zelo ostre in nič kaj ne božajo ušes. Temu primeren je bil seveda tudi konec te zgodbe: "Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja." (Ibid. v. 59) Sicer pa je cela prigoda opisana tukaj.

Jezus je zbranim povedal, zakaj ga določeni posamezniki niso hoteli poslušati: ker niso (bili) iz Boga. Na osnovi povedanega lahko tudi zaključimo, kdo so tisti, ki pa so ga poslušali. Poslušali so ga tisti, ki "se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1, 13 SSP)

Tukaj smo se znašli na polju Božje izvolitve in vnaprejšnje določitve. Nauk o vnaprejšnji določitvi je za nekatere nočna mora, za druge pa krepčilen in ohrabrujoč nauk. Zakaj ni ta nauk za vse krepčilen in ohrabrujoč? Po mojem je eden od glavnih razlogov ta, da si ljudje zastavljajo napačna vprašanja. Eno od takih napačnih vprašanj je: "Ali sem v številu izvoljenih?" Ali pa nekaj takega: "Po čem lahko vem, da sem med vnaprej določenimi?" Pred leti sem na internetu poslušal pridigo Georgea Philipa in v njej slišal naslednjo misel: "Veliko vprašanje se ne glasi: 'Ali sem med izvoljenimi?' Veliko vprašanje se glasi: 'Ali verujem v Gospoda Jezusa Kristusa?' " Da. Gre torej za izpolnjevanje besed: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš[ ...]" (Apd 16,31 SSP) To je zadostno znamenje izvoljenosti.

Ali veruješ vanj?


Ni komentarjev: