27. junij 2009

Manasejeva življenjska zgodba

Manase je bil eden najslabših judovskih kraljev, ali celo najslabši med njimi. Njegovo življenjsko zgodbo si lahko preberemo v 2. Knjigi kraljev 21, 1-17 in v 2. Kroniški knjigi 33, 1-20. Pisec 2. Knjige kraljev se pri svojem pisanju osredotoča predvsem na Manasejeva zla dejanja: "Spet je pozidal višine, ki jih je bil razdejal njegov oče Ezekíja, postavil oltarje Báalu, napravil ašero, kakor je storil Izraelov kralj Aháb, molil vso nebesno vojsko in ji služil. Sezidal je oltarje v GOSPODOVI hiši, ki je o njej GOSPOD rekel: 'V Jeruzalemu bom postavil svoje ime.' Vsej nebesni vojski je sezidal oltarje v obeh dvorih GOSPODOVE hiše. Svojega sina je žrtvoval v ognju, vedeževal je in vražaril, vpeljal zarotovalce duhov in razlagalce znamenj." (1Kr 21, 3-6a)

Manase in ljudstvo so ostali gluhi na prigovarjanja prerokov, po katerih je Bog opozarjal njega in njegovo ljudstvo. (cf. 1Kr 21,10. in 1Krn 33,10) Temu je sledila neizbežna kazen: "Tedaj je GOSPOD pripeljal nadnje vojskovodje asirskega kralja. Ti so Manáseja ujeli s kavlji, ga zvezali z bronastima verigama in odvlekli v Babilon." (2 Krn 33,11)

Ko se je Manase znašel v izgnanstvu, je doživel spreobrnjenje:
"Ko je bil v stiski, je GOSPODA, svojega Boga, milo prosil usmiljenja in se zelo ponižal pred Bogom svojih očetov. Ko je molil k njemu, se mu je dal preprositi, uslišal je njegovo prošnjo in ga pripeljal nazaj v Jeruzalem v njegovo kraljestvo. Tedaj je Manáse spoznal, da je GOSPOD res Bog." (2Krn 33,12.13)

Manase se je nato srečno vrnil v Jeruzalem in izvedel versko reformo: odstraniti je dal malike iz Jeruzalema in judovskemu ljudstvu zapovedal, naj časti Jahveja kot edinega Boga (cf 2Krn 33,15-17).

Iz Manasejeve življenjske zgodbe lahko potegnemo nadvse pomembno resnico. Ta pa je, da je Bog v svoji suvereni moči sposoben spreobrniti še tako velikega grešnika. Pa ne po grešnikovi volji, ampak po svoji suvereni volji in milosti.



Opomba: vsi svetopisemski navedki so vzeti iz SSP.


21. junij 2009

Phillip Jensen o razumevanju Stare zaveze

Phillip Jensen & Kel Richards - Understanding the OT from Audio Advice on Vimeo.

Phillip Jensen nam v malo manj kot polurnem pogovorom s Kelom Richardsom predstavi krščansko razumevanje Stare zaveze in kakšen je odnos med Staro in Novo zavezo.

Phillip Jensen je evangelijski pridigar in dekan anglikanske katedrale sv. Andreja v Sydneyu.

20. junij 2009

Ali res pridejo pridne punce v nebesa, poredne pa povsod?

Za naslov tega prispevka sem malce preoblikoval naslov znane knjige avtorice Ute Ehrhardt, Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod. Naslov bi lahko priredili tudi za moške: pridni fantje pridejo v nebesa, poredni pa povsod, ali pa kar za vse ljudi brez izjeme: pridni ljudje pridejo v nebesa, poredni pa povsod.

Ta zadnja izjava je po mišljenju večine nekaj, kar uči krščanstvo. Večina Slovencev in sploh Evropejcev bi zagotovo povedala, da krščanstvo uči, da pridejo dobri ljudje v nebesa, kar pa vsekakor ni res. Krščanstvo ne uči, da pridejo dobri ljudje v nebesa, ampak da so slabi tisti, ki pridejo tja.

Ne verjamete? Pa poglejmo, kaj je o tem rekel Jezus ob neki priložnosti!

Spotoma je zagledal Levija, Alfejevega sina, ki je sedèl pri mitnici, in mu rekel: "Hôdi za menoj!" In ta je vstal in šel za njim. In ko je bil pri mizi v njegovi hiši, je veliko cestninarjev in grešnikov sedelo z Jezusom in njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko in so hodili za njim. Ko so pismouki med farizeji videli, da jé z grešniki in cestninarji, so rekli njegovim učencem: "Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?" Jezus je to slišal in jim rekel: "Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike." (Mr 2, 14-17)

Iz zgornjega odlomka je razločno razvidno, da se je Jezus družil z ljudmi, ki so v očeh dobrih in pridnih punc in fantov (ki so bili prepričani, da jim nebesa ne uidejo, saj so vendar pridni), veljali za najresnejše kandidate za pogubljenje. Ampak Jezus je pridnim fantom (in puncam) povedal, da ni prišel klicat njih, pridnih fantov (in punc), ampak grešnike.

Zdaj pa si poglejmo, kdo je sploh v svetopisemskem smislu pravičen, oziroma pridna punca ali priden fant. Prerok Izaija je napisal: "Glej, ti si se srdil in mi smo grešili, če bi se vedno držali tvojih poti, bi bili rešeni. Vsi smo postali kakor umazanec, vsa naša pravična dela kakor umazana obleka." (Iz 64,4b.5a) Če bi se vedno držali Božjih poti, bi bili rešeni. Ampak nihče se ne drži vedno njegovih poti. Zato so pravična dela slehernega človeka v Božjih očeh kot umazana obleka. To je dejstvo, ki se ga pridni fantje in punce v Jezusovem času niso zavedali. To je dejstvo, ki se ga pridni fantje in punce ne zavedajo niti danes. Izaija pravi dalje: "Nikogar ni, ki bi klical tvoje ime, ki bi se prebudil, da bi se te držal, kajti skril si svoj obraz pred nami, prepustil si nas môči naše krivde." (Iz 64,6) V tem odlomku nam prerok pove, zakaj se nihče ni sposoben držati Boga: zaradi krivde, ki izvira iz človekovega greha. Ta krivda dela človeka nesposobnega pred Bogom. Ravno zato pridne punce in pridni fantje ne pridejo v nebesa.

Seveda se bo kdo našel in rekel, da se ga ne da primerjati s kakim notoričnim lopovom ali morda kakim diktatorjem iz preteklosti. On ali ona je vendar nadvse moralna in visoko etična oseba. Po svoje morda res. Ampak to je podobno kot bi primerjali ljudi, ki se vzpenjajo na gore. Kak grič ni najbrž skoraj za nikogar prezahteven. Na kakega tisočaka se jih že manj poda, ampak še vedno precej. Zelo malo jih zmore Mt. Everest. Taki si res zaslužijo, da jih imamo za pridne punce in fante. Toda, pozor! Naj se slednji še tako trudijo, tudi ti so ravno toliko zmožni z roko doseči luno kot nekdo v Prikaspijski depresiji, ki bi skušal narediti isto stvar. Božjih kriterijev ni sposoben nihče izpolnjevati.

Kaj pa poredne punce in poredni fantje? Pravzaprav je to edina človeška kategorija, ki lahko pride tudi v nebesa. Torej drži, da pridejo poredne punce v nebesa. Seveda velja isto za poredne fante. Kako to vemo? Jezus, je povedal, da je prišel klicat grešnike, torej poredne, slabe punce in poredne, slabe fante. Na drugem mestu pa je rekel dobrim fantom (in implicite puncam): "Resnično, povem vam: Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo." (Mt 21,31) Tole je res videti kot narobesvet. Ta Jezusova trditev je v popolnem nasprotju s posvetnim humanizmom in z religijami, ki pravijo, da bodo ljudje prišli v nebesa, če bodo "pridni", oziroma "dobri".

Zakaj tako? Božja milost deluje skladno z Božjo voljo in njegovim načrtom. Bog kliče, kakor in kogar on hoče. Mnogi ljudje sicer slišijo evangelij, a se ne odzovejo. So pa tudi taki, ki se odzovejo. To so tisti, ki se zavedajo svojega stanja, ki vedo, da ni v njih ničesar, kar bi jih opravičevalo pred Bogom, zato sprejmejo Kristusovo pravičnost in jo posvojijo. Do tega zavedanja pa pridejo po intervenciji Svetega Duha. Med njimi so seveda tudi nekatere pridne punce in nekateri pridni fantje. Bog deluje tudi nanje, kajti "Veter(1) veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha." (Jn 3,8) Pridne punce in pridni fantje, ki ob pomoči Svetega Duha spoznajo, da je njihova pridnost pred Bogom toliko vredna kot umazana obleka, in da so tudi oni v Božjih očeh poredne punce in poredni fantje, imajo zagotovljena nebesa. Jezus ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike!

Jezusov nauk torej ne uči, da so pridni kaj na boljšem kot poredni, oziroma slabi, ampak da v Božjih očeh pravzaprav ni zares pridnih. Zanj začnemo vsi iz neke depresije, od spodaj... In le tisti, ki se zave svojega dejanskega stanja, pride v nebesa. Ti pa se najdejo med porednimi puncami in fanti. Samo med temi.


(1) Besedna igra; gr. beseda pomeni tako veter kot Duh (ali duh). (Vir: Sveto pismo - SSP)


Vsi svetopisemski navedki so vzeti iz SSP.


17. junij 2009

Vinko Ošlak: Barack Husein Obama in resnica

S svojim slovitim govorom v dvorani najuglednejše islamske univerze Al Ahzra v Kairu, ki je za islamske teologe vsega sveta to, kar je za katoličane Vatikan s svojimi teološkimi in znanstvenimi inštituti, je ameriški predsednik Barack Husein Obama podrl enega od temeljev ameriške državnosti, revidiral zgodovino Združenih držav, islama in judovstva in na državni in meddržavni ravni sankcioniral sklepe 2. vatikanskega zbora, ki odpravljajo bistvene teološke razlike med katolištvom in islamom s trditvijo, ki sta jo ponovila tudi zadnja dva papeža, da katoličani in muslimani častijo istega boga (tu je mala začetnica hotena) in da so oboji po veri otroci očaka Abrahama[...]

Več na spletni strani Večera>>>>>>>



09. junij 2009

O dveh izgubljenih sinovih

Tim Keller ugotavlja, da v Jezusovi priliki iz Lk 1-2. 11-32 ni bil izgubljen le mlajši sin, ampak tudi njegov starejši brat. Zakaj je bilo tako, lahko slišite na spodnji povezavi:

Tim Keller, Prodigal Sons >>>>>>>>>>

Trajanje: nekaj več kot 38 minut.

07. junij 2009

NNNP

Mi, ki pripadamo srednji generaciji in se že počasi bližamo starejši, se še zagotovo spominjamo različnih akcij NNNP, oziroma "Nič nas ne sme presenetiti", ki so bile v navadi v času socializma, oziroma v desetletju ali dveh pred njegovim propadom.

V teh akcijah smo se šli simulacije različnih naravnih nesreč, ali pa vojaškega napada kakega "zunanjega sovražnika".

Danes ni več akcij pod tem, imenom, čeprav še vedno obstajajo podobne akcije, saj so potrebne. Mi pa pade ta kratica vsakič na pamet, kadar se v kateri od velikih krščanskih denominacij zgodi kaj takega, kar si še nekaj desetletij nazaj ne bi mogli niti misliti. Kakorkoli, nekateri nas kar naprej presenečajo. s tem, da nas vcedno manj presenečajo. Pravzaprav bi se temu reklo nič več nas ne more presenetiti.

Obstaja skupnost, krščanskih cerkva, ki je izšla iz reformacije, v kateri se danes dogajajo najbolj čudne reči. To je anglikanska skupnost. V zadnjih desetletjih so si izmislili cel kup ekstravagantnih potez, ki so popolnoma v nasprotju s temeljem, na katerem naj bi bila ta skupnost zgrajena, to je Sveto pismo. Ampak, nič ne de. Kot si lahko preberemo v spodnjem članku, si lahko v tej skupnosti škof, ki še vedno pridiga in podeljuje zakramente, pri tem ti pa niti ni treba verovati v Boga. Enega takega imajo sedaj v svoji škotski podružnici. Pri tem se nihče preveč ne vznemirja, saj menda prevzvišeni škof ne kršijo načel od ljudi iznajdenega kanonskega prava. Ampak, glavno, da se da kljub neveri na račun vere služiti denar.

Več o tej zadevi najdete tukaj. >>>


05. junij 2009

Ostanek

"Pustil pa jih bom v Izraelu sedem tisoč kot ostanek: vsa kolena, ki niso poklekovala pred Báalom, vsa usta, ki ga niso poljubljala." (1Kr 19,18 SSP)

Te besede je Bog izrekel preroku Eliju in se nanašajo na nezvestobo izraelskega ljudstva. Le sedem tisoč Jahveju zvestih in nekompromitiranih ljudi je po Božji milosti ostalo v Izraelu, medtem ko je šlo preostalo ljudstvo za tujimi bogovi. Bog pa je zvest svoji obljubi in v vseh časih ohranja svoje ljudstvo. Število se enkrat veča, drugič manjša. Pri Bogu kvantiteta ne igra nobene vloge, ampak kvaliteta, ki pa je spet posledica njegovega delovanja.

Tudi danes ni kaj dosti drugače. To velja predvsem za predele tako imenovanega razvitega sveta. Ampak tudi v teh okoliščinah, ko veliki deli krščanskih denominacij odpadajo, si Bog ohranja sveti ostanek, torej ljudi, ki ne gredo za modnimi muhami in tujimi bogovi, ampak sledijo Božji besedi in sledijo Kristusu. Enako, kot je bilo v Elijevem času.