28/07/2009

Je to kaj novega?

V današnjem Večeru je pod rubriko Pogledi članek dr. Andreja Fištravca z naslovom (E)Katarina Velika. V članku lahko med drugim preberemo:

[N]e smemo pozabiti vseh podob in spak sodobnega individualizma, ki živijo med nami. Predvsem tistih degenerativnih. Ne smemo pozabiti, da so se psihiatri ukvarjali s patološkimi narcisi kot osebnostno odklonskimi motnjami še v času mojega študija (malo pred tem so jih pravzaprav šele "odkrili"). Danes pa že nisi več "normalen", če se ne "odlikuješ" s to nekdanjo "motnjo". Če nisi poln samega sebe in svoje enkratnosti ne glede na to, da za to ne obstaja niti najmanjši resnični razlog[...]
[D]anes predstavlja središče sodobnega in tudi družbeno zaželenega "individualizma" bolj ali manj patološko narcistični posameznik kot prvi in poslednji razlog vsega stvarstva. Ki za svoj obstoj ne potrebuje nikogar drugega kot samega sebe oziroma druge samo toliko, kolikor so v njegovi službi, v njegovem vase zagledanem hotenju sveta in družbenih "odnosov".
Več o tem lahko preberemo tukaj.

Pravzaprav ni v tem nič novega. Svet nas zadnja leta kar naprej prepričuje, kako se moramo "samouresničevati", da moramo biti sebični, da moramo vzeti vse, kar nam ponuja življenje, da se moramo kar naprej zavedati svoje enkratnosti in neponovljivosti in podobno. Svetopisemski kristjan se zaveda, da je človek že po naravi sebičen, oziroma, kot je rekel dobri stari Luther: "Ukrivljen vase." Nas sploh ni treba spodbujati k sebičnosti, da bi bili sebični. Spodbujanje ljudi k sebičnosti je podobno, kot bi pritiskali na plin, medtem ko drvimo po vaški cesti 100 kilometrov na uro. Ampak svet drvi po svojih zakonih, kar ni nič novega že od edenskega padca sem. Le hitrost tega drvenja je vedno večja.

27/07/2009

Žebljico na glavico

Danes sem naletel na zanimiv odziv na nek članek v spletnem časopisu Centre Right. Vsebino članka si lahko preberete sami. Izpostavljam pa izjavo uporabnika z vzdevkom Mikey:

"Sem ateist, vendar bi imel več spoštovanja do Cerkve, če bi le-ta imela malce več zaupanja v svoje oznanilo. Ali sploh res verjamejo vanj, če ga nočejo deliti z drugimi?"

Mislim, da je s tem vse povedano.


Dostop do vira>>>>>>>

23/07/2009

Zeitgeist za čas kislih kumaric




Nekoč lani me je eden od forumovcev na nekdanjih Protestantskih forumih opozoril na film Zeitgeist, ki je bil v tistem času zelo popularen, po mnenju mnogih pa naj bi ta film dokazoval da je krščanstvo ena sama laž in plagiat. Marca lani je spet nekdo drug opozoril na omenjeni film. Na koncu mi ni preostalo drugega, kot da si še sam ogledam prvi del filma, torej del, ki govori o "krščanskih lažeh". Ta prispevek je potem nastal kot odgovor na Protestantskih forumih. Ker sem po več kot letu dni ugotovil, da je stvar še vedno delno aktualna, sem se odločil, da svoj spis v malce preurejeni in popravljeni obliki objavim tudi na tem spletniku.

Dogajanje v filmu teče tako hitro, da jim je težko resno slediti. Našteta "dejstva" se tako hitro odvijajo, da jih ni mogoče sproti preverjati. To je zelo dobra taktika za današnji čas, ko prevladuje površnost in slabo poznavanje stvari. Sicer pa se mi zdi vse skupaj predvsem prepričevanje prepričanih. Včasih podkrepi kakšno trditev z argumentom smešenja in s smehom iz ozadja, kot v angleških komedijah.

Nekje na začetku pravi napovedovalec (ali kdorkoli že je). "Ne vem, kaj Bog je, vem le, kaj ni." Kakorkoli tu gre za tipičen izraz apofatične teologije, ki gradi podobo o Bogu predvsem na tem, kaj Bog ni in je najbolj značilna za pravoslavni misticizem. Zanimivo, morda mu pa nekega dne uspe preko apofatične teologije priti do novih zaključkov?

Tudi Jezusov izrek: "Spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila," mu ni tuj. Tuje mu je le notranje bistvo tega izreka. Ampak, najbrž še ni nič popolnoma izgubljeno.

Kristusa povezuje s Soncem, zvezdami, zodiakom itn. To je kar precej skregano z Biblijo, ki pravi "In kadar povzdigneš oči proti nebu in vidiš sonce, luno in zvezde, vso nebesno vojsko, se ne daj zapeljati, da bi se jim priklanjal in jim služil, saj jih je GOSPOD, tvoj Bog, določil vsem ljudstvom pod celim nebom." (5Mz 4,19) Biblični Bog je torej razločno in bistveno drugačen od kozmosa in njegovih sil.

Potem povezuje Kristusa z egiptovskim bogom Horusom, za katerega je večina gledalcev (vsaj tistih, ki jim  zgodovina ni ravno domača veda) najbrž prvič slišala. Tudi ta naj bi se deviško rodil, kar pa vedo samo avtorji Cajtgajsta, celo križan naj bi bil, kar tudi vedo le oni. Rodil se je menda 25. decembra, kar ni noben dokaz, saj Biblija molči o datumu Kristusovega rojstva. Da ga danes večina cerkva praznuje 25. decembra, je stvar inercije, dogovora in didaktične vrednosti cerkvenega koledarja. Če smo natančni, moramo povedati, da so prvotno praznovali Kristusovo rojstvo na praznik razglašenja ali epifanije 6. januarja, poleg rojstva pa tudi njegov krst in še kaj. 6. januarja ne praznuje nobeno božanstvo, našteto v Cajtgajstu.

Tisto s tremi kralji je spet raca, ker ni bilo nobenih treh kraljev, ampak so bili modri. Celo to nikjer ne piše, koliko modrih je bilo: dva, trije, štirje, pet, deset... Trije kralji so čisti konstrukt srednjeveške cerkve, ki je iz modrih naredila "tri kralje" in zanje celo iznašla imena.

Naslednja stvar je omemba ozvezdja Južni križ, ki ga povezuje z nastankom krščanstva. Do okoli 400 pr. Kr. je bilo to ozvezdje še vidno v Atenah, nato pa zaradi precesije enakonočij nič več. V Kristusovem času je bil Južni križ v Palestini še viden nekje blizu obzornice, potem pa, iz že navedenega razloga, tudi ne več. Danes je viden le še na južni poluti, kjer služi za orientacijo, podobno kot Severnica na severni. Seveda nima to ozvezdje nobene zveze s križem, tem vzhodnjaškim, pozneje pa kartažanskim in rimskim orodjem za eksekucije. Poleg tega križ kot zunanji simbol v zgodnjem krščanstvu ni igral kake posebne vloge.  Simbol prvih kristjanov je bila riba, o čemer bo govora v enem od naslednjih odstavkov.

Med "dokazi" navaja tudi veliko noč, 12 učencev pa naj bi predstavljalo 12 konstelacij. Ponesrečeno.

Dalje: križ zodiaka, trnova krona kot solarni simbol. Saj je šlo vendar za sredstvo sramotenja in posmeha, ki povrhu vsega še neprijetno bode, ne za sonce.

Potem razpreda o ribi kot poganskem simbolu, pokaže celo sliko ribe, zamolči pa napis na ribi in njegov pomen: "Iesous Christos Theou Yios Sotir," kar pomeni: "Jezus Kristus, Božji Sin, Odrešenik," kratica pa je ICHTHYS. Ichthys pa po grško pomeni ribo. Šlo je za šifro, ki so jo kristjani uporabljali v času preganjanja. Pozneje je ta simbol stopil malce v ozadje, ker ga je zamenjal križ, zadnje čase pa se spet pogosteje pojavlja.

Noetova zgodba je po mnenju avtorjev filma plagiat Epa o Gilgamešu? Déjà vu. Star očitek. Pošteno pa omenja, da je zgodba o potopu tako rekoč univerzalna. Le zakaj?

Rešitev Mojzesa v košari naj bi bila plagiat Sargonove zgodbe. Podoben zapis o Sargonovi rešitvi v neoasirščini je iz sedmega stoletja pred Kristusom. V osmem stoletju pred Kristusom pa so Asirci premagali kraljestvo Izrael in odpeljali v Mezopotamijo mnoge pripadnike premaganih severnih rodov. Kaj pa če je Sargonova zgodba plagiat Mojzesove?

Na koncu celo ugotovi, da Jezus sploh ni obstajal. Poročilo Jožefa Flavija pomete z levo roko v koš kot irelevantno. Najbrž preveč škoduje njegovemu konstruktu. Enako pomete s poročili še nekaterih rimskih zgodovinarjev, ker pač ne omenjajo Jezusa, ampak le Kristusa. Še en čuden, če že ne čudaški argument...

Proti koncu ugotovi, da je Jezus solarno božanstvo gnostične krščanske sekte. Res bi rad slišal kakšno podrobnost o tej sekti. Ampak o tem ni nič povedanega.

Zgodba se na koncu zmagoslavno zaključi s Konstantinom, osebo, ki je pravzaprav način središče Brownove Da Vincijeve šifre. Zdi se, kot da je postal ubogi Konstantin panaceja vseh novodobnih antikristov. Očitno mislijo in verjamejo, da čudežno pomaga pri okužbah s krščanstvom. Pa ni tako. Kdor je res "not padu", je nepreklicno notri. Je to težko razumljivo? "Tistim zunaj" res. Pa "tistim znotraj" tudi. Le razlog je drugačen.


10/07/2009

Vinko Ošlak: Burka z burko

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy se je nedavno zelo jasno zavzel zoper nošenje burke pri ženskah, ki prihajajo iz afganistanske in deloma pakistanske in indijske muslimanske tradicije. V svojem govoru pred obema domovoma francoskega parlamenta v Versaillesu je rekel: "Rad bi formalno povedal tole: V francoski republiki ne bo dobrodošla. Burka ni religiozni problem, ampak je problem svobode in dostojanstva žene." Dodal je, da se Francija ne bo sprijaznila s tem, da bi morala ženska živeti za rešetkami in bi tako bila izločena iz družbe. Burka po njegovih besedah ni religiozni simbol, ampak znak podvrženosti in poniževanja[...]

Več v Večeru >>>>>>>>>>

09/07/2009

Politizirani Trubar

Skupina poslancev sedaj vladajoče koalicije je predlagala 8. junij, ko se je domnevno rodil Primož Trubar, za državni praznik, dan Primoža Trubarja. To bi bil praznik, ki ne bi bil dela prost dan. Vse lepo in prav. Pozdravljam ta predlog koalicije.

Potem pa se je zgodilo še tisto, zaradi česar sem se oglasil s tem prispevkom. Vodja poslanske skupine LDS je Trubarja posthumno razglasil kar za liberalnega demokrata. Spet se nam je pripetil politizirani Trubar, kot pred tremi leti, ko ga je nekdo drug razglasil tako rekoč za socialnega demokrata, oziroma za predhodnika socialnih demokratov.

Ne vem, zakaj je potrebno poudarjanje tistega, kar Trubar ni bil. Ker je rekel, naj se deklice izobražujejo? Trubar ni tu povedal nič takega, kar ne bi bilo v osnovi globoko krščansko. Če hočeš v praksi izpeljati enega temeljnih protestantskih principov, ki se glasi "SOLA SCRIPTURA", "samó Sveto pismo" (ja, to so tiste danes od skeptikov vseh vrst tako zasmehovane stare bukve), potem moraš ljudi izobraziti, da bodo znali brati. Vse vernike, brez izjeme. Torej tudi ženske, oziroma dekleta. Trubar je pri tem samo sledil nauk svetega Pavla, ki govori kristjanom: "Ni ne Juda ne Grka, ni ne sužnja ne svobodnjaka, ni ne moškega ne ženske: kajti vsi ste eden v Kristusu Jezusu." (Gal 3,28 SSP) Je bil tudi apostol Pavel liberalni demokrat? Močno dvomim, enako kot za Trubarja.

Prilaščanje Trubarja s strani političnih strank se mi zdi skrajno kontraproduktivno in nepovezovalno. Trubarja si ne more lastiti nobena politična stranka. Trubar je bil zelo aktiven v tem svetu, a vendar ni bil ravno od tega sveta. Bil je eden od ljudi, za katere veljajo besede C. S. Lewisa: "Kristjani, ki so največ storili za ta svet, so tisti, ki so največ razmišljali o prihodnjem svetu. " Vse kar je Trubar ustvaril, ima svojo vertikalno dimenzijo. Ker je bil usmerjen v prihodnji svet, je bil dejaven na tem svetu. Njegov motiv delovanja je bilo nebeško kraljestvo in njegovo širjenje. Zdaj pa še nadaljevanje Lewisovega citata: "Odkar so začeli kristjani manj razmišljati o prihodnjem svetu, so postali manj učinkoviti v tem. Meri na nebesa in dobil boš zemljo, meri na zemljo in dobil ne boš ničesar."

Trubar je vedel, kam je treba meriti. In to je prineslo vsem Slovencem veliko kolateralno korist. Ravno zato je politično trganje Trubarja iz Trubarjevega konteksta, zelo blago rečeno, nadvse neprimerno.


06/07/2009

Codex Sinaiticus na spletu

Raziskovalci so na svetovnem spletu objavili približno 800 strani najstarejšega ohranjenega rokopisa krščanske Biblije Codex Sinaiticus. Obiskovalci si lahko ogledajo podobe 1600 let starega in izjemno pomembnega rokopisa.

London - Raziskovalci so na svetovnem spletu objavili približno 800 strani najstarejšega ohranjenega rokopisa krščanske Biblije Codex Sinaiticus. Obiskovalci si lahko tako na spletni strani www.codexsinaiticus.org ogledajo podobe več kot polovice 1600 let starega in izjemno pomembnega rokopisa[...]
Več na spletni strani Dela>>>>>>>


CODEX SINAITICUS >>>>>>>

02/07/2009

Film o Jezusu

Ta film o Jezusu je bil posnet davnega leta 1979 in je še danes popularen. Film je narejen po Lukovem evangeliju. Sinhroniziran je v več kot 1050 jezikov, med drugim tudi v slovenščini.

Neposreden dostop do filma o Jezusu v slovenščini:

KLIKNI >>>>>>>>>>>>

Film traja dve uri in sedem minut.


Vir >>>>>>>