31. januar 2010

Evangelij

Če bi ljudi vprašali, kaj pomeni beseda evangelij,  zagotovo ne bi dobili enoznačnega odgovora. Nekdo bi se spomnil  na perikopo, ki se bere pri nedeljskem bogoslužju, kdo drugi bi se spomnil novozaveznih spisov, ki jih je napisal eden od štirih evangelistov. Oba odgovora sta sicer po svoje pravilna, a vendar zajemata preozko področje. Grški  izraz evangelion, iz katerega je izpeljana slovenska različica evangelij,  pomeni veselo oznanilo ali blagovest. Ta pa ni zapisana le v štirih evangelijih ali v kakem evangeljskem odlomku.
Evangelist Luka je zabeležil naslednji dogodek iz Jezusovega delovanja: "Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral,  in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost
in slepim vid,
da pustim zatirane na prostost,
  da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu." (Lk 4,16-19)
Starozavezna prerokba, ki jo je Jezus prebral v shodnici v Nazaretu, lepo opisuje namen Jezusovega prihoda, oziroma njegov program. Ta program ni bil nobena novost, saj so ga po shodnicah že dolgo prebirali, le popolnoma na novo je bil osvetljen. Jezus je prišel na svet, da prinese blagovest ubogim, a ne le materialno ubogim, ampak vsem, ki se zavedajo svoje revščine pred Bogom. Prišel je oznanit prostost jetnikom, a ne le tistim v dobesednih ječah, ampak tistim, ki jih drži satan v svojih verigah. Prišel je dat vid slepim, a ne le dobesedno slepim, temveč tistim, ki jih je držal ali jih drži v zaslepljenosti vladar tega sveta. Prišel je osvobodit zatirane, a ne le zatirane v smislu narodnostnega, socialnega ali kakega podobnega zatiranja, ampak zatirane s strani mesa, sveta in hudiča. 

Jezus Kristus je zapečatil svoj program z žrtveno smrtjo na križu, s katero je vsem, ki vanj verujejo,  odprl vrata v večno življenje.  Jezusov evangelij so po njegovi smrti , vstajenju in vnebohodu oznanjali njegovi učenci in ga še oznanjajo. Sam Jezus je rekel: "In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom, in takrat bo prišel konec". (Mt 24,14) Evangelij je dobra novica ali blagovest, ki govori o naši odkupitvi in osvoboditvi, ki nam jo je prislužil Kristus, oziroma, kot pravi sv. Pavel: "V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti." (Ef 1,7) 

Religije tega sveta učijo, da je treba storiti to ali ono, da bi se mogli odrešiti : moliti, opravljati določene obredne dolžnosti, delati dobra dela, postati boljši ljudje... Evangelij pa pravi: nobeno delo ne odrešuje, z nobenim svojim delom ali prizadevanjem ne moreš postati v Božjih očeh boljši in lepši. Vse je že opravljeno, vse je že pripravljeno,  vse to si je treba le prilastiti po veri. Ne moreš storiti tega, kar je že Bog storil. Evangelij je to, da smo odrešeni po milosti in samo po milosti. To milost pa lahko sprejmemo edino v veri in po njej. Ni to čudovito? 

21. januar 2010

Vsi, ki primejo za puško...

Mediji poročajo, da   v Združenih državah, deželi neskončnih možnosti, izdelujejo tudi take merke za puške, ki so opremljeni  z bibličnimi citati. Gre za izdelke tvrdke Trijicon, ki jo je ustanovil danes že približno sedem let pokojni Glyn Bindon, za katerega pravijo, da je bil "globoko veren kristjan". Na merku se nahajata referenci JN8:12 in 2COR4:6.

Prva (Jn 8,12) pomeni: "Spet jim je Jezus spregovoril: 'Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.'" Druga (2Kor 4,6)  pa pomeni: "Kajti Bog, ki je rekel: 'Iz teme bo zasvetila luč,' je zasijal v naših srcih zaradi razsvetljenja Božjega veličastva na obličju Jezusa Kristusa." Ameriški pravni strokovnjaki ob tem modrujejo, da gre za zadevo, ki je v nasprotju z načelom ločitve verskih skupnosti od države, ali celo za vrsto prozelitizma. Britanci, ki naj bi od Američanov kupili orožje s temi merki pa ugotavljajo, da bi bila  vojna v Iraku in Afganistanu zaradi teh dveh citatov videti kot vojna krščanstva proti islamu.

Ne vem, kakšno zvezo  imata zgornja citata, ki se nanašata na luč,  z merki na orožju. Morda sta povezana s tem, da se ob strelu zabliska. Po mojem gre za določeno specifičnost ameriškega krščanstva, oziroma tistega, kar tam premnogi razumejo pod to besedo, torej za posebne religiozne šege in navade tamkajšnje "krščanske desnice". Če že nikakor ne morejo brez pisanja bibličnih kod na orožje, bi jim raje predlagal MT26:52. Gre za epizodo ob Jezusovi aretaciji v Getsemanskem vrtu, ko je Peter izvlekel meč in mahnil proti služabniku velikega duhovnika: "Tedaj mu je Jezus rekel: 'Spravi meč na njegovo mesto, kajti vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.'" (Mt 6,52) Ampak, tole zveni preveč defetistično, kajne? Torej predlagam, da najdejo kake druge kode, Sveto pismo pa naj   pustijo lepo pri miru. 


18. januar 2010

Martin Luther King: "I Have A Dream"



Tale posnetek znamenitega govora, ki ga je imel dr. Martin Luther King ml. dne 28. avgusta 1968 pred Lincolnovim spomenikom v Washingtonu,  naj nas spomni na  letošnji dan Martina Luthra Kinga.

Slovenski prevod odlomka iz govora (Wikipedija):

Moje sanje so, da se bo nekega dne ta narod prebudil in začel živeti v duhu pravega pomena besed : "Prepričani smo, da so vsi ljudje enakopravni." Moje sanje so, da bodo lahko nekoč, na rdečih hribih Georgije, sinovi sužnjev in sinovi sužnjelastnikov, sedeli skupaj za isto mizo kot bratje. Moje sanje so, da se bo nekoč celo puščavska država Mississippi, sedaj polna krivice in zatiranja, spremenila v oazo svobode in pravice. Moje sanje so, da bodo moji štirje otroci nekega dne del naroda, ki jih ne bo sodil po barvi kože, temveč po njihovih dejanjih. To so moje sanje.
 

10. januar 2010

Dešifrirali 3000 let star hebrejski napis

Izraelski znanstveniki so nedavno sporočili, da je profesor Gershon Galil z univerze v Haifi razvozlal najstarejši napis v hebrejskem jeziku.

Besedilo je napisano s črnilom in  se nahaja na trapezoidnem  kosu keramike,  velikosti 15 x 16,5 cm, odkrili pa so ga pred letom in pol  blizu vrat utrdbe Elah, 30 km zahodno od Jeruzalema. Besedila je za pet kratkih vrstic, napisano pa je v protokanaanski pisavi. Vsebina  se nanaša na sužnje, vdove in sirote, kar je tudi pogost biblični motiv, zlasti pri prerokih.

Pri ugotavljanju starosti najdbe so znanstveniki uporabili karbonsko metodo in ugotovili, da datira najdba v 10. stol. pr. Kr., torej v čas kralja Davida. V samem besedilu se med drugim omenja tudi izraz kralj. Zapisano besedilo ni biblijsko, dokazuje pa, kaj so bili v času kralja Davida sposobni ustvariti provincialni pisarji. Glede na to smemo upravičeno sklepati, da so bili tedaj  dvorni pisarji v Jeruzalemu zmožni napisati tudi tako besedilo, kot je Knjiga Sodnikov ali Samuelova knjiga.

O najdbi si lahko še kaj več preberete na spodnjih povezavah.




09. januar 2010

Naša pravičnost

Med današnjim jutranjim branjem 15. poglavja 1. Mojzesove knjige se me je posebej dotaknil stavek, ki govori o tem, na osnovi česa je Bog štel Abrahama za pravičnega: "Veroval je GOSPODU in ta mu je to štel v pravičnost." (1Mz 15,6) Abraham je naredil veliko del, toda nikjer ni rečeno, da bi mu Bog to štel v pravičnost. Bog mu je štel v pravičnost njegovo vero. Podobno govori apostol Pavel, ko govori v 4. poglavju Pisma Rimljanom  o Abrahamu in o njegovi veri: "Kaj namreč pravi Pismo? Abraham je verjel Bogu in to mu je bilo šteto v pravičnost." (Rim 4,3)

Abraham ni imel lastne pravičnosti, ki bi izhajala iz njega, ampak je bil deležen vštete pravičnosti, ki  je bila posledica njegove vere, vera pa je Božji dar. (cf. Ef 2,8) Že reformatorji so rekli, da naša pravičnost ni iz nas, ampak izven nas. V tem je razlika med rimskokatoliškim in protestantskim pojmovanjem pravičnosti. Po rimskokatoliškem pojmovanju prejme posameznik pri krstu   Božjo pravičnost, ki postane njegova lastna pravičnost (katero lahko tudi izgubi). Gre torej za pomembno razliko, ki so se ji  teologi, RKC in Svetovne luteranske zveze,  ki so sestavljali Skupno izjavo o opravičenju, modro izognili.


Ko je prerok Jeremija napovedal Mesijev prihod, je zapisal:
"Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi.
V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: "GOSPOD, naša pravičnost." (Jer 23,5.6)  V svoji prerokbi nam je dal razločno vedeti, od kod izhaja naša pravičnost, in kdo je naša pravičnost.

Naša pravičnost je torej izven nas, mi se morda lahko  pred drugimi ljudmi hvalimo z neko svojo pravičnostjo, a ne  pred Bogom. Vsa naša pravičnost je v Njem. "Njemu slava na veke vekov!" (2Tim 4,18b)



03. januar 2010

01. januar 2010

Ob menjavi leta

"Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec." (Raz 22,13)

Je že tako na tem svetu, da ima vsaka stvar svoj začetek in tudi konec. Zdi se mi, kot da je bil zadnji božič včeraj ali predvčerajšnjim, pa je od tistega dne minil že cel teden.  Zdi se mi, kot da se je lansko leto  šele dobro začelo, pa se je že nepovratno končalo. Poslovili smo se od Calvinovega leta in vstopili v leto, ki ni povezano s kako pomembnejšo obletnico iz zgodovine reformacije....

Ne glede na prej povedano bo to leto  zagotovo pomembno za naše osebno življenje. Čeprav je koledar stvar dogovora, pomeni vsako  novo leto, podobno kot rojstni dan, obletnica poroke in podobno,  določeno prelomnico v našem življenju. Pred nami je  leto novih  možnosti  in novih odločitev.  Pri odločitvah je zelo pomembno, da so premišljene in pametne. Jezus je ob neki priložnosti rekel: "Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?" (Lk 9,25)

Na drugem mestu pa je povedal: "Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo,  zato je v sebi razmišljal: 'Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?'  Rekel je: 'Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.'   Bog pa mu je rekel: 'Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?' Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom." (Lk 12, 16-21)

Problem moža v zgornji priliki ni to, da je bil bogat. Glavni problem je v tem da ga je bogastvo čisto okupiralo, in da se je navezal nanj. Pa še nekaj: vse svoje zaupanje je usmeril na premoženje. Še več, njegov končni življenjski smoter in smisel je  bilo uživanje v hrani, pijači in še čem. Zgodba ni taka, da je sodobnik ne bi mogel razumeti. Ljudje se  preradi zanašamo na tisto, kar smo in na tisto, kar imamo. Tudi danes vidijo mnogi življenjski smisel in smoter v  uživanju in uživaštvu. V to nas usmerja tudi vsa sodobna potrošniška kultura, s katero smo bombardirani, pa tudi tisti del sodobne kulture, ki naj ne bi bil  potrošniški. V premoženju, prehranjevanju, veselju itn. ni nič narobe, v kolikor te stvari prav  ter po pameti uporabljamo in dokler ne postanejo, oziroma  niso naši maliki. To  slednje  je zelo nevarna past,  kajti   nekega dne bodo terjali tvojo dušo od tebe. Kaj pa potem?

Boga ne moremo očarati s svojim  zemeljskim premoženjem. Njega zanima  le to,  kakšna je   naša osnovna usmeritev, oziroma,   ali je on naše največje bogastvo, oziroma središče našega življenja.  Je Jezus Kristus res "Alfa in Omega, Začetek in Konec" v našem življenju? Smo se pokesali svojih grehov in  sprejeli odrešitev, ki nam jo je  Jezus priskrbel  s svojo smrtjo na križu? Če je tako, se nam ni treba bati prihodnosti, četudi se poruši ves svetovni monetarni in gospodarski sistem.  Kdor tega  ni storil, ima še čas. Vprašanje pa je, koliko časa, kajti ne vemo ne dneva ne ure (cf. Mt 25,13).  Kakorkoli, sedaj je pravi čas za odločitev: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b)

Vsem, ki to berete, želim v letu 2010 obilo Božjega blagoslova!