01. januar 2010

Ob menjavi leta

"Jaz sem Alfa in Omega, Prvi in Zadnji, začetek in konec." (Raz 22,13)

Je že tako na tem svetu, da ima vsaka stvar svoj začetek in tudi konec. Zdi se mi, kot da je bil zadnji božič včeraj ali predvčerajšnjim, pa je od tistega dne minil že cel teden.  Zdi se mi, kot da se je lansko leto  šele dobro začelo, pa se je že nepovratno končalo. Poslovili smo se od Calvinovega leta in vstopili v leto, ki ni povezano s kako pomembnejšo obletnico iz zgodovine reformacije....

Ne glede na prej povedano bo to leto  zagotovo pomembno za naše osebno življenje. Čeprav je koledar stvar dogovora, pomeni vsako  novo leto, podobno kot rojstni dan, obletnica poroke in podobno,  določeno prelomnico v našem življenju. Pred nami je  leto novih  možnosti  in novih odločitev.  Pri odločitvah je zelo pomembno, da so premišljene in pametne. Jezus je ob neki priložnosti rekel: "Kaj namreč pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali zapravi?" (Lk 9,25)

Na drugem mestu pa je povedal: "Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo,  zato je v sebi razmišljal: 'Kaj naj storim, ker nimam kam spraviti svojih pridelkov?'  Rekel je: 'Tole bom storil. Podrl bom svoje kašče in zgradil večje. Vanje bom spravil vse svoje žito in dobrine. Tedaj bom rekel svoji duši: Duša, veliko dobrin imaš, shranjenih za vrsto let. Počivaj, jej, pij in bodi dobre volje.'   Bog pa mu je rekel: 'Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?' Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom." (Lk 12, 16-21)

Problem moža v zgornji priliki ni to, da je bil bogat. Glavni problem je v tem da ga je bogastvo čisto okupiralo, in da se je navezal nanj. Pa še nekaj: vse svoje zaupanje je usmeril na premoženje. Še več, njegov končni življenjski smoter in smisel je  bilo uživanje v hrani, pijači in še čem. Zgodba ni taka, da je sodobnik ne bi mogel razumeti. Ljudje se  preradi zanašamo na tisto, kar smo in na tisto, kar imamo. Tudi danes vidijo mnogi življenjski smisel in smoter v  uživanju in uživaštvu. V to nas usmerja tudi vsa sodobna potrošniška kultura, s katero smo bombardirani, pa tudi tisti del sodobne kulture, ki naj ne bi bil  potrošniški. V premoženju, prehranjevanju, veselju itn. ni nič narobe, v kolikor te stvari prav  ter po pameti uporabljamo in dokler ne postanejo, oziroma  niso naši maliki. To  slednje  je zelo nevarna past,  kajti   nekega dne bodo terjali tvojo dušo od tebe. Kaj pa potem?

Boga ne moremo očarati s svojim  zemeljskim premoženjem. Njega zanima  le to,  kakšna je   naša osnovna usmeritev, oziroma,   ali je on naše največje bogastvo, oziroma središče našega življenja.  Je Jezus Kristus res "Alfa in Omega, Začetek in Konec" v našem življenju? Smo se pokesali svojih grehov in  sprejeli odrešitev, ki nam jo je  Jezus priskrbel  s svojo smrtjo na križu? Če je tako, se nam ni treba bati prihodnosti, četudi se poruši ves svetovni monetarni in gospodarski sistem.  Kdor tega  ni storil, ima še čas. Vprašanje pa je, koliko časa, kajti ne vemo ne dneva ne ure (cf. Mt 25,13).  Kakorkoli, sedaj je pravi čas za odločitev: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!" (2Kor 6,2b)

Vsem, ki to berete, želim v letu 2010 obilo Božjega blagoslova!


2 komentarja:

Duke pravi ...

Obilo Božjega blagoslova v letu 2010 tudi tebi spoštovani prijatelj!

Lep pozdrav
Duke

Dizma pravi ...

Hvala. Lepo te je srečati tukaj. :)

Lep pozdrav,
Dizma