28. marec 2010

Predvelikonočno premišljevanje

Cvetna nedelja je dan, ki je v naših krajih znan predvsem po blagoslovu različnega zelenja, mnogokrat povezanega v lične butarice, včasih pa že kar v nekakšen snop hlodov. To naj bi bilo v spomin na Jezusov kraljevski vhod v Jeruzalem, nekaj dni pred obsodbo na smrt: 
 "Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot.  In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale:
'Hozána Davidovemu sinu!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
Hozana na višavah!' " (Mt 21,8.9) 
Ker naj bi šlo za palmove veje, je dobil ta dan na zahodu ime Dominica in palmis. Ker pa so palme pri nas eksotika, se je dneva v naših krajih prijelo ime cvetna nedelja. Bodi dovolj te vesele cvetlične simbolike, kajti pod njo se skriva obilje trnja in bridkosti, ki sta sledila kraljevskemu razpoloženju prve cvetne nedelje. 

Ta Jezusov triumf pravzaprav ni bil prvi. Ko je s petimi hlebi in dvema ribama nahranil nekaj tisočglavo množico, so bili ljudje nadvse navdušeni. Toda: "Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro," (Jn 6,15) in ideja o kraljevini je šla v nič. Še več, ko so ga malo pozneje odkrili v Kafarnaumu, so, poslušajoč njegov govor,  doživeli popolno razočaranje, zaradi česar so vsi, razen dvanajsterih,  odstopili od njega. Tako mine slava sveta!

Nemški teolog in žrtev nacističnega nasilja Dietrich Bonhoeffer je nekje zapisal: "Ko Kristus pokliče človeka, mu da nalogo, da pride in umre."  To ne pomeni nujno dobesedne smrti, pomeni pa radikalno spremembo, preobrat. Sam Kristus je namrečl rekel: "Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik." (Jn 12,26) Jezus pričakuje od nas, da bomo njegovi učenci, ne malomeščani. Športnik, ki ga je država izbrala, da gre na olimpijske igre, se razlikuje od gledalca v fotelju pred TV ekranom. Kristjanov pa ni izbrala nobena zemeljska država, ampak nas je Jezus izvolil po Božjem sklepu: "Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane." (Jn 15,16a)  Pri tem se Bog niti najmanj ni oziral na našo primernost: "Glejte, bratje, svojo poklicanost! Ni vas veliko modrih po mesu, ni vas veliko mogočnih, ni vas veliko plemenitih po rodu.  Nasprotno, Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta noro, da bi osramotil modre. Bog si je izbral tisto, kar je v očeh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je močno.  Bog si je izbral tisto, kar je na svetu neplemenito po rodu in zaničevano, tisto, kar ni bivajoče, da bi onesposobil bivajoče, da se pred Bogom ne bi ponašalo nobeno meso." (1Kor 1,26-29) Božji izbor gre mimo človeških meril in kriterijev. Modrost po merilih sveta, plemenitost po rodu, mogočnost,  moč, premožnost, vse to so stvari, ki Boga prav nič ne ganejo. Bog se odloča suvereno, po svoji previdnosti, tako da se pred njim ne more ponašati nobena posvetna inteligentnost, dobrodelnost, uglednost, mogočnost, moč  in kar je še takega. Tudi spletanje največje ali pa najlepše butare na Slovenskem v teh dneh, ga prav malo zanima, ali pa ga zanima le kot dejanje človeškega napuha. 

Ko je bilo cvetne nedelje konec, se je začela pripravljati krvava kalvarijska drama. Tisti, ki so nakaj dni nazaj  s palmovimi vejami v rokah vpili: "Hozana!" so se potem drli: "Križaj ga!"  Je potemtakem sploh kaj čudnega, če  tudi njegovim učencem  danes marsikje na našem planetu  želi ta svet nekaj podobnega? Kristjani smo še vedno tudi telesni ljudje. Biti kristjan ne pomeni popolnosti, kajti naša pravičnost pred Bogom ne izvira iz nas, ampak iz Jezusa Kristusa. Mi nosimo njegovo, ne svojo pravičnost. Kadar nas zgrabi malodušje in samopomilovanje, je prav, da se spomnimo njegovih besed: "Na svetu imate stisko, toda bodite pogumni: jaz sem svet premagal." (Jn 16,33b) Vse to pa zmoremo po veri, ki je od zgoraj:  "Vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (1Jn 5,4)  Bogu hvala zanjo!



23. marec 2010

O hrani na upodobitvah zadnje večerje in velikonočnem žegnu

Na spletni strani RTV Slovenija je objavljen zanimiv prispevek, ki govori o povezanosti med povečevanjem količine hrane na upodobitvami zadnje večerje skozi stoletja in med prehranjenostjo prebivalstva v istem obdobju. Med drugim piše: 
Izsledki raziskave kažejo na povečevanje krožnikov in porcij, ki naj bi vplivali na debelost populacije, zakoreninjeni pa naj bi bili v daljni preteklosti. "Ljudje mislijo, da so večje porcije hrane novejši pojav," je povedal Brian Wansink, vodja centra za prehrano na Univerzi Cornell. "A ta raziskava kaže, da je to splošna težnja, ki traja že vsaj celo zadnje tisočletje."
In malo naprej:
Na 52 slikah, ki so nastale med letoma 1000 in 2000, so preračunali velikosti hlebcev kruha, glavnih jedi in krožnikov s posebnim računalniškim programom. Velikost hrane so nato primerjali z velikostjo človeških glav na slikah. Analiza je pokazala, da so se porcije glavnih jedi (po navadi jagnjetina in svinjina), upodobljenih na slikah, sčasoma povečale za kar 69 odstotkov, velikost krožnikov se je povečala za 66, velikost kruha pa za 23 odstotkov.
 Dostop do celotnega članka>>>>>>>
  Zanimivo se mi zdi tudi navajanje tega, kaj vse naj bi bilo na krožnikih, saj med drugim omenja svinjino, saj jo Judom Mojzesova Postava prepoveduje uživati:  "Ne jejte pa od prežvekovalcev in od teh, ki imajo popolnoma preklane parklje: [...] in svinje, ker sicer ima parklje, pa ne prežvekuje; za vas je nečista. Ne jejte njihovega mesa in ne dotikajte se njihove mrhovine!" (5Mz 14, 7.8) To kar poznamo pod imenom zadnja večerja, je bila pravzaprav pashalna večerja, ki jo poznajo Judje od izhoda iz Egipta do danes. Gre za družinsko obredno večerjo, pri kateri uživajo nekvašen kruh, pečeno pashalno jagnje in grenka zelišča. (cf. 2Mz 12, 1-28)

Simbolika pashalnega jagnjeta je prešla v krščanstvu na Jezusa Kristusa, o katerem je Janez Krstnik na začetku Jezusove zemeljske službe rekel:  "Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta." (Jn 1,29b) Blagoslov velikonočnih jedi je pri nas ena najbolj popularnih "ljudskih pobožnosti". Na veliko soboto se  zgrinjajo množice  s cekri in košarami, polnimi dobrot,  v cerkve po blagoslov. Sam blagoslov kot tak ne bi bil  sicer nič slabega. Toda sprevračanje simbolov, ko prekajena  svinjska krača predstavlja Jezusa - pashalno Jagnje, ki odvzema greh sveta, je res dosti preveč! Uživanje svinjine kristjanom ni prepovedano, ni pa prav, da naredimo iz prašiča nekaj, kar naj bi simboliziralo Kristusa. Po mojem je to čista blasfemija.  Kot še marsikaj v rimski cerkvi!

22. marec 2010

100 krščanskih spletnikov (+30 povrhu)

<<<< Dostop

Na spletu obstaja na stotine spletnikov s krščansko vsebino. Kent Shaffer je izdelal seznam stotih najpopularnejših in jim dodal še seznam tridesetih za povrhu. Za dostop kliknite na zgornjo sličico.

18. marec 2010

Džanki sreča Jezusa v smetnjaku


Na videu je intervju s Colinom Garnettom, avtorjem avtobiografske knjige "Junkie Meets Jesus in a Trash Can." Gre za dramatično osebno izpoved in pričevanje posameznika, čigar življenje se je po srečanju s Kristusom popolnoma spremenilo. Pogovor traja malo manj kot pol ure. 


14. marec 2010

Če kardinal tako pravi...

 Hrvaški spletni portal Križ života poroča, da je dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn izjavil, da bi morala rimskokatoliška cerkev oceniti,  vpliv obveznega celibata na pedofilsko  obnašanje dela rimskokatoliške duhovščine.

Omenjeno izjavo je kardinal napisal v glasilu Tema Kirche   nekaj dni po tistem, ko je nekaj podobnega izjavil znani liberalni teolog Hans Küng.  Pri tem velja pripomniti, da  Schönborn ne velja ravno za kakega "progresista". Se torej v rimski cerkvi kaj premika glede celibata? 

Naš Trubar je že pred kakimi štirimi stoletji in pol  leti napisal, da je zakonska zveza  zdravilo zoper nečistovanje, sv. Pavel pa 1500 let pred Trubarjem, da mora biti škof, oziroma starešina (če je seveda poročen), "mož ene žene". (1Tim 3,2. Tit 1,6)  Kardinal torej ni odkril nič novega... 

13. marec 2010

Njihovo kraljestvo je od tega sveta


Kot poročajo slovenski mediji (VEČER, DNEVNIK), je rimski škof Benedikt XVI. sprejel predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor ter  pohvalil arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško  ter  Kosorjevi  obljubil podporo "svetega sedeža"  pri vključevanju Hrvaške v Evropsko unijo. Gre za še en očiten dokaz, da je papeški Rim   več kot le  središče neke verske skupnosti. Obenem gre za središče zelo pomembne politične sile, ki je kot taka del kraljestva tega sveta. Jezus pa je poudaril pred Poncijem Pilatom: "Moje kraljestvo ni od tega sveta."  (Jn 18,36)  Kaj ima torej sploh papeštvo z Jezusom? 

Napačne primerjave

Ameriški "karizmatski" pridigar Pat Robertson je malo nazaj urbi et orbi razglašal, da naj bi bil potres na Haitiju Božja kazen za to, ker naj bi se Haitijci v času osvobajanja izpod francoske oblasti zatekali k vuduju in podobnim religijskim praksam, ki jih Biblija prepoveduje. 

S podobnim primerom se je ob neki priložnosti spoprijel Jezus, a je bila njegova sodba čisto drugačna: "Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: 'Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli?  Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.' " (Lk 13, 1-5)

Ljudje smo nagnjeni k temu, da radi iščemo razloge za določena dogajanje, hkrati pa se primerjamo z drugimi. Take primerjave človeku naravnost gódijo in prijetno čehljajo njegov ego, ki mu šepeta: "Jaz sem vsekakor boljši od drugih." Izdelujemo diagrame in sortiramo ljudi glede na naše ocenjevalne lestvice, ki smo jih skonstruirali v svojih mislih.  Toda to je popolnoma napačen pristop.  Ko so prišli neki ljudje in Jezusa obvestili o incidentu, v katerem se je Pilat znesel nad nekimi nesrečniki, so dobili odgovor, ki ga najbrž niso pričakovali: "Grešniki, ki so to pretrpeli, niso bili nič večji grešniki od drugih grešnikov, zato ne vtikajte nosu v stvari, glede katerih niste nič boljši, ne primerjajte se z drugimi grešniki, ampak raje poglejte vase in se spreobrnite, da vas ne doleti kaj enakega!"  Pri tem ne gre le za telesno smrt, ki so je bili deležni nesrečni Galilejci in tisti, ki jih je podrl stolp ter  žrtve vseh  kug, vojn, potresov, poplav in drugih nesreč, ampak za večno ločenost od Božje prisotnosti.  


Primerjanje enih grešnikov z drugimi grešniki je enako, kot bi slepi vodil slepega. V luči Božjih kriterijev pademo v tem pogledu na izpitu eni in drugi!   Zato  Kristus kliče: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!"  (Mr 1,15 b)