07. september 2010

Še o Mariji

Z rimskokatoliške strani zelo pogosto slišimo očitke, da smo protestanti proti Mariji, da ne maramo Marije, včasih vse te govorice izpadejo nekako tako, kot da že kar sovražimo Marijo. Seveda je to čista in ponavadi tudi zlonamerna izmišljotina. 

Res  je, da na pretiravanje rimske strani, ki gre v slogu: "O Mariji nikoli dovolj," mnogokrat odgovarjamo z molkom, kot da bo naš molk vsaj malo  izravnal njihove ekscese. 

Prava rešitev pa v tem primeru ni v neuporabi nečesa, ampak v pravilni uporabi. Zato je prav, da naklonimo Mariji pozornost, kot ji jo je naklonil Bog. Marija je bila poklicana in izvoljena za Božjega otroka. Še več. Bila je poklicana in izvoljena za mater našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa (cf. Lk 1,26-35). Njen odgovor na njeno posebno izvoljenost je bil: "Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!" (Lk 1,38) Ni bila nobena boginja, kot jo danes prikazujejo v cesarskih cerkvah (če si izposodim Ošlakov izraz), ampak Gospodova služabnica. Marijo nato še nekajkrat srečamo v evangelijih. Večkrat ni razumela in se popolnoma zavedala cilja in smisla prihoda Božjega Sina na svet, ki je na zemlji postal tudi njen sin, kakor je pisano:
"Čeprav je bil namreč v podobi Boga,
se ni ljubosumno oklepal svoje enakosti z Bogom,
  ampak je sam sebe izpraznil
tako, da je prevzel podobo služabnika
in postal podoben ljudem.
Po zunanjosti je bil kakor človek
 in je sam sebe ponižal
tako, da je postal pokoren vse do smrti,
in sicer smrti na križu."
(Flp 2, 6-8)
Marija je  svojega Sina spremljala tudi v času  njegove smrti na križu. Pred smrtjo je poskrbel za njeno eksistenco in  jo dal v oskrbo svojemu najljubšemu učencu Janezu (cf. Jn 19, 25-27) V Svetem pismu se zadnjikrat izrecno omenja v družbi apostolov (Apd 1,14), posredno tudi v Apd 2,  nato pa Sveto pismo o njej molči. Sv. Epifanij (* med 310 in 320 + 403) pravi, da ni o okoliščinah njene smrti nič znanega. Upravičeno torej lahko rečemo, da so vse drugo  špekulacije in pretiravanja. Da, celo malikovanje! 

Kako naj bi protestant gledal na Marijo? Marija je v Svetem pismu eden najlepših zgledov predanosti Božji volji in življenja po njej. Ni se povzdigovala nad druge, ničesar ni delala iz prepirljivosti ali častihlepja. Popolnoma se je zavedala svojih zmožnosti in omejitev.  Torej, predati se Božji volji, kot se je Marija in ravnati po njenem zgledu, je edino v Božjih očeh sprejemljivo čaščenje matere našega Gospoda. Kar je več od tega,  je malikovalstvo in  poganstvo.


Ni komentarjev: