18. december 2010

Poznati Jezusa

Lekcionarji dajejo v adventnem času velik poudarek na vlogi Janeza Krstnika, ki je bil Gospodov predhodnik. Napovedovala sta  ga je preroka Izaija (cf. Iz 40,3) in Malahija (cf. Mal 3,1a. 23. ).  

Glas o Janezu Krstniku se je širil naokrog, zato so ga prišli predstavniki duhovnikov in levitov vprašat, če ni morda on Mesija. Poglejmo si torej dialog, ki se je razvil: 

"Priznal je: 'Jaz nisem Mesija.' 'Kaj torej? Si mar Elija?' so ga vprašali. 'Ne, tudi to nisem,' jim je rekel. 'Ali si prerok?' 'Ne,' je odgovoril. Rekli so torej: 'Kdo si, da bomo mogli odgovoriti tistim, ki so nas poslali. Kaj praviš sam o sebi?' Dejal je:
'Jaz sem glas vpijočega v puščavi:
zravnajte Gospodovo pot,
kakor je rekel prerok Izaija.'" (Jn 1, 21-23)

Ko je priznal, da ni Mesija, so ga vprašali, če je morda Elija. To pa zato, ker so bili Judje prepričani, da se bo pred Mesijevim prihodom  dobesedno vrnil prerok Elija. Zato je Janez zanikal, da bi bil dobesedni Elija, torej tisti, ki je bil vzet v nebo (cf. 2Kr 2,1-11). Janez je sicer opravljal Elijevo poslanstvo, vendar v drugačnih okoliščinah. Dogodek, opisan v odlomku iz Jn 1 se je zgodil že na začetku, ali natančneje, prvi teden Jezusove učiteljske službe. Ravno zato je Janez v nadaljevanju odgovoril: "Jaz krščujem v vodi, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate." (Jn 1,26) S temi besedami je meril na Jezusa, Mesija. 

V takratnih okoliščinah je bilo seveda nemogoče, da bi ljudje poznali Jezusa, saj je šele začel z javnim delovanjem. Zanimivo pa je, da tudi v naslednjih treh letih Jezusovega javnega delovanja, nihče ni zares poznal Jezusa, celo najožji krog njegovih učencev ne. Šele po njegovem vstajenju so dejansko doumeli, za kaj je šlo pri vsem skupaj: "Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma." (Lk 24,45)

Poznati Jezusa pomeni neskončno več, kot vedeti nekaj podatkov o njem. Gospod je ob neki priložnosti rekel zbranemu ljudstvu: "Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke." (Jn 10, 26-28) Mi lahko veliko vemo o Jezusu, toda vse to védenje nima nobenega smisla ali haska, če mu ne verjamemo, ga ne poslušamo in ne hodimo za njim. Mnogi ljudje, npr. tisti italijanski agronom, ki piše neke knjige o Jezusu,  imajo Jezusa za pravljično bitje, drugi,  kot je bil npr.  Ernest Renan, ga imajo za heroja,  muslimani ga smatrajo za preroka,  spet naslednji, ki se sicer  kitijo s krščanskim imenom pa ga imajo za nekakšen vrh v svojem  panteonu, ki ga poleg njega sestavljajo še Marija ter drugi svetniki in še kakšen pooblaščeni vidni "namestnik" na  zemlji. Vsi, ki tako govorijo, ne poslušajo njegovega glasu. To pa zato, ker niso izmed njegovih ovc. Tako védenje seveda nima nobene zveličavne vrednosti.

Kdor  res pripada  Kristusu, hodi za njim in ga nobena sila ne more iztrgati iz njegovih rok. Tak tudi dejansko pozna Jezusa. Si med njimi?


Ni komentarjev: