28. februar 2011

Trubarjeva domačija v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani ( 9.-11. marec 2011)

Vir slike: www.slovenia.info
Sreda, 9. marca
ob 11.00
Trubarjeva domačija in njene dejavnosti
predstavitev programov javnega zavoda in sodelavcev (Zavod Parnas, Artles-Igor Sever s.p., ZRU-Zavod za razvijanje ustvarjalnosti, Aleksander Arhar, Dušan Zekovič), pogovor.
Na ogled:
zgodovinska razstava Vsem Slovencem (Zavod Parnas in JZ Trubarjevi kraji),
razstava skulptur Kolesarska srečanja z dediščino Aleksandra Arharja (Zavod Parnas),
možen ogled filmov Vzporedni svetovi (Tatjana Pristolič) in Trubarjevi kraji (Niko Samsa, Zavod Parnas).
 
ob 13.00
Delavnica Slovenske mreže za interpretacijo dediščine (SMID):
Povezovanje nevladnih organizacij in občinskih javnih zavodov
pri interpretaciji dediščine
Predstavili bomo sodelovanje občinskega Javnega zavoda Trubarjevi kraji, ki upravlja s Trubarjevo domačijo, in zasebnega zavoda Parnas, kot nosilca dodatnih izobraževalnih dejavnosti na domačiji. Delavnica je še zlasti namenjena NVO z namenom povečanja usposobljenosti na področju interpretacije dediščine za krepitev veščin in znanj - za vključevanje v civilni dialog ter opravljanje javnih storitev.
 
Četrtek, 10. marca
ob 17.00
Moja miniaturna knjiga (ustvarjalna delavnica zavoda Parnas za otroke)
ob 18.30
Bukvice (ustvarjalna delavnica zavoda Parnas za odrasle)
 
Petek, 11. marca
ob 19.00
Pogovor: Nevednosti in stereotipi o Trubarju in reformaciji
Gosta: Andrej Perhaj in dr. Mihael Glavan
Osvetlitev problematike s strani dolgoletnega vodnika na Trubarjevi domačiji in s strani znanstvenika.
 
 
Dodatne informacije in prijave:
Javni zavod Trubarjevi kraji, 01 788 10 06, info@trubarjevi-kraji.siE-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript , www.trubarjevi-kraji.si
Zavod Parnas, 041 833 456, info@zavod-parnas.orgE-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript ; www.zavod-parnas.org
 
Kako do Trubarjeve hiša literature?
Naslov: Stritarjeva 7, Ljubljana
(vhod nasproti galerije Kresija; Stritarjeva ulica vodi od Tromostovja proti Mestni hiši)


 

Richard Bennett: Je Janez Pavel II. v Božjih očeh res blažen?



1. maja letos naj bi rimski škof Benedikt XVI. razglasil svojega predhodnika Janeza Pavla II. za blaženega. Baptistični pastor in nekdanji rimskokatoliški duhovnik Richard Bennett   je v približno enournem predavanju predstavil, kako stojijo stvari v zvezi  z blaženostjo Janeza Pavla II. s svetopisemskega  stališča.

26. februar 2011

O sejalcu, oziroma o prsti

Prilika o sejalcu se nahaja v vseh treh sinoptičnih evangelijih in nedvomno sodi med bolj znane  Jezusove prilike.  Ta prispevek se nanaša na zapis v Lukovem evangeliju  8,4-15. Poimenovanje prilike, kakršno je v navadi, ni najbolj ustrezno, ker sejalec ni glavni junak te prilike, ampak so to različne vrste prsti, na katere pade seme. Prilika torej največ pripoveduje o  prsti, nato o semenu in mimogrede omenja še sejalca.

Kdorkoli seje Božjo besedo, oziroma  oznanja postavo in evangelij, mora računati tudi na možnost, da bo uspeh na koncu pičel.

Mnoge cerkve si danes izmišljajo strategije in vse mogoče taktike, da bi privabile čim več ljudi.  Seveda ni v privabljanju ljudi nič slabega, lahko pa je slab način, na katerega to ljudje počnejo. Uporaba menedžerskih, psiholoških in podobnih prijemov, ki prihajajo iz "kraljestva tega sveta", je zagotovo nekaj, kar ni dobro. Pri nekaterih so postale ideal mega-cerkve, ki imajo tudi na stotisoče vernikov. Tako ima npr. pastor binkoštne cerkve  David Yonggi Cho mega-cerkev v Seulu, ki šteje milijon članov. Mnogi pripadniki omenjene denominacije iz vsega sveta (celo iz Slovenije) hodijo občudovat to mega-čudo.

Toda naš ideal ne more in ne sme biti mega-cerkev, do katere bi prišli z vsemi mogočimi posvetnimi strategijami in taktikami, ampak cerkev, kjer se prav oznanja neponarejena Božja beseda in pravilno ter spodobno podeljujejo zakramenti, ki jih je postavil Kristus.

Jezusova prilika o različnih vrstah prsti nam  ponazarja različne sprejemnike Božje besede. Kakor seje sejalec seme s širokimi zamahi, tako govori oznanjevalec besede različnim vrstam poslušalcev. Nekateri so kakor teren ob poti, oziroma na njej.Tak teren je pregleden in obenem zbit, zato seme ne more pognati korenine in je lahek hudičev plen. Podobna situacija je pri tistih, ki delujejo kot skala. Na zunaj so trdni, toda seme nima pri takih nobene posebne možnosti za rast. Ti že ob prvi preizkušnji odpadejo. Naslednja kategorija so prezaposleni z opravki tega sveta, kar je v današnjem svetu, vsaj pri nas,  poglavitna skušnjava. V takih beseda ne more niti v redu zadihati. V zadnjo skupino sodijo tisti, ki besedo slišijo, jo sprejmejo in prinašajo sadove.

Nekateri menijo, da nje treba besedo  prilagoditi  "sodobnemu svetu", ker naj bi jo le na ta način svet sprejel. Seveda je treba pri oznanjanju to početi na razumljiv način in uporabljati vsa sredstva, ki nam jih nudi sodobna tehnologija. Nobene pravice ali pooblastila pa nimamo, da bi besedo prilagajali in zavijali v celofan kot kakšno božično darilo. Bog namreč ve, kdo so tisti, ki jim je namenjena  ter jo bodo sprejeli. Apostol Pavel se je tega zelo dobro zavedal, ko je napisal: "Jaz sem zasadil, Apolo je zalil, Bog pa je dal rast, tako da ni nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog." (1Kor 3,6.7) Bog je torej tisti, ki daje rast, in ne naša prizadevanja ter manipulacije, ki jih nekateri pri tem uporabljajo.

Kar sejemo, ne bo nujno obrodilo sadu. Bogu pa naj bo hvala za vsak sad, ki požene iz sejanja njegove besede. On "vse uresničuje po sklepu svoje volje." (Ef 1,11b)


18. februar 2011

O delavcih v vinogradu

Jezusovo priliko o delavcih v vinogradu najdemo samo v evangeliju po Mateju 20,1-16.

Vinska trta je bila v starem Izraelu, podobno kot drugje v Sredozemlju, ena najpomembnejših kultur. V Stari zavezi je  nekaj primerov primerjave Izraela z vinsko trto ali z vinogradom (cf. Iz 5,1-7Jer 2,21. Oz 10,1). V naši priliki predstavlja vinograd delovanje Božjega kraljestva, oziroma delo za Božje kraljestvo v tem svetu. 

Na kratko si poglejmo vsebino prilike. Gospodar je šel zgodaj zjutraj najemat delavce za svoj vinograd in se je z njimi pogodil po denariju. En denarij je bil v tistem času  običajno plačilo za delavčevo celodnevno delo. Delavci so začeli delati okoli šeste ure zjutraj. Ker se je gospodarju zdelo, da ima premalo delavcev, je šel ob tretji, šesti, deveti in enajsti dnevni uri (po naše bi rekli: ob devetih, opoldne, ob treh in  petih popoldne) po nove delavce... Pod noč je gospodar poklical delavce, da jim poplača za njihovo delo. Najprej je poplačal tiste zadnje, nato pa po vrsti vse do prvih. Ampak, glej ga šmenta! Vsi so dobili plačano po denariju. Tisti, ki so bili prvi, so seveda glasno protestirali.  vendar ni nič pomagalo: "Odgovoril je enemu izmed njih: 'Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?'" (Mt 20,13-15)

Kaj je nauk prilike? Mi, ki se imamo za Jezusove učence, preradi primerjamo in ocenjujemo eden drugega in gledamo na svoje domnevne zasluge: "Jaz sem toliko delal, oni tam pa ni skoraj nič naredil." Gre namreč za to, da tisto, kar "delamo za Gospoda", opravljamo iz srca in iz hvaležnosti do Njega za obilico milosti, s katero nas je  obdaril. Ta milost je neprecenljivi dar opravičenja in večnega življenja, ki nam ga je priskrbel Jezus Kristus. Neprecenljivo pa, kot že izraz pove,  nima cene.



15. februar 2011

Trubar in reformacijska teologija v 21.stoletju

V sredo, 16.02.2011 ob 19. uri vljudno vabljeni na študijski večer - predavanje 





dr. Marka Kerševana z naslovom






Trubar in reformacijska teologija v 21.stoletju




Predavanje se bo odvijalo v Trubarjevi hiši literature, vhod iz Stritarjeve ulice 7.









12. februar 2011

Pojavitev Sina človekovega

V različnih delih krščanske cerkve in v raznih psevdokrščanskih skupinah  so si skozi zgodovino mnogi močno belili glave s tem, kdaj se bo zgodil drugi Kristusov prihod. Nekateri so na temelju preroških knjig Svetega pisma celo izračunavali datum njegovega prihoda in potem to na veliko razglašali. Na koncu se je vsakič izkazalo, da se ni potem zgodilo nič. Če bi bili ti ljudje malo manj površni, ne bi spregledali Jezusovih zelo jasnih  besed: "Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče. " (Mr 13, 32. Cf. Mt 14,36) Ampak ne. Verjetno je nekaterim bolj vznemirljivo iskanje simboličnih števil, njihovo  preračunavanje in napovedovanje, ki se potem ne izpolni.

V zadnjih letih smo priča trditvam, da se je pojavil Maitreja, ki naj bi bil učitelj modrosti ter naj bi bil v isti sapi Buda, Kristus, Mahdi in še kaj. Pravijo, da so ga videli na različnih koncih sveta. Na zgornji sliki lahko vidimo njegovo domnevno fotografijo, ki sem jo malce obdelal s fotošopom, v izvirni varianti  pa jo najdete na spletu. Ne vem sicer, kdo je ta oseba, zagotovo pa vem, da ni Kristus, še zlasti, ker je naš Gospod sam napovedal prihod lažnih kristusov, pri čemer vsekakor ni mislil motenih oseb, ki se tu in tam izdajajo za Kristusa:


"Če vam tedaj kdo poreče: 'Glejte, tukaj je Kristus' ali 'Tam je', ne verjemite.  Vstali bodo namreč lažni kristusi in lažni preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi zavedli celo izvoljene, če bo mogoče. Glejte, vnaprej sem vam povedal.  Če vam torej porečejo: 'V puščavi je,' ne hodíte tja; ali 'V hiši je,' ne verjemite.  Kakor namreč pride blisk od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega." (Mt 23,24-27)
 Ljudje, ki govorijo, da so videli Maitrejo v Londonu ali Nairobiju torej zagotovo niso videli Kristusa. Drugi prihod Sina človekovega ne bo neviden, kot trdijo dispenzacionalisti niti se ne bo skrivnostno pojavljal v tem ali onem kraju, kot pravijo razni novodobniki, ampak tako, da ga bo hkrati videlo vse meso (cf. Iz 40,5). Kaj je še Jezus v nadaljevanju povedal o svojem drugem prihodu?
"Takoj po stiski tistih dni
bo sonce otemnelo
in luna ne bo dajala svoje svetlobe.
Zvezde bodo padale z neba
in nebeške sile se bodo majale.

Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba." (Mt 24,29-31)
 Čas drugega Kristusovega prihoda bo po veliki stiski, ki bo zajela svet in ne pred njo, kot se motijo dispenzacionalisti, ki pričakujejo, da bodo pred stisko vzeti v nebo. Sledile bodo tudi določene spremembe na nebesnih telesih, ki iz nam neznanega razloga ne bodo dajala prave svetlobe. V tem času bo Gospod poslal po svoje izvoljene: "In obrisal bo [Bog; op. Dizma ] vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo." (Raz 21,4)



09. februar 2011

Psalm 91 (Qui habitat)


Poje zbor westminstrske opatije v Londonu.

Tisti, ki stanuje v zavetju Najvišjega,
ki prenočuje v senci Mogočnega,
pravi GOSPODU: »Moje zatočišče in moja trdnjava,
moj Bog, ki vanj zaupam.«

Zares, on te bo rešil iz ptičarjeve zanke,
pred pogubno kugo.
S svojimi krili te pokrije,
pod njegove peruti se zatečeš;
ščit in oklep sta njegova zvestoba.
Ne boš se bal nočne strahote,
ne puščice, ki leti podnevi,
tudi ne kuge, ki hodi v temi,
ne žela, ki pustoši opoldne.

Naj jih pade tisoč na tvoji strani,
deset tisoč na tvoji desnici,
tebi se to ne bo približalo.
Samo s svojimi očmi boš gledal,
pa boš videl plačilo krivičnikov.
Zares, ti, GOSPOD, si moje zatočišče,
Najvišjega si postavil za svoje prebivališče;
10 ne bo te zadela nesreča,
udarec se ne bo približal tvojemu šotoru.

11 Zakaj svojim angelom bo zate zapovedal,
naj te varujejo na vseh tvojih potih.
12 Na rokah te bodo nosili,
da z nogo ne zadeneš ob kamen.
13 Čez leva in gada boš stopal,
poteptal boš mladega leva in morsko pošast.

14 Ker mi je vdan, ga hočem osvoboditi,
branil ga bom, ker spoznava moje ime.
15 Kliče me, pa ga uslišim,
z njim sem, ko je v stiski,
rešim ga in mu izkažem čast.
16 Z dolgostjo dni ga nasitim,
pokazal mu bom svoje rešenje. 
 
 

07. februar 2011

Bonhoeffer o kristjanovi opravičenosti


Kristjan je človek, ki nič več ne išče svoje sreče, svojega odrešenja in svoje pravičnosti v samem sebi, ampak samo v Jezusu Kristusu. On ve, da ga Božja Beseda v Jezusu Kristusu obtožuje tudi tedaj, ko niti najmanj ne čuti svoje krivde in da ga Božja Beseda v Jezusu Kristusu osvobaja in opravičuje, četudi on niti najmanj ne čuti svoje pravičnosti. Kristjan ne živi več po samem sebi, po lastni obtožbi in po lastnem opravičenju, ampak na temelju Božje obtožbe in Božjega opravičenja. On živi popolnoma po Božji Besedi, v zvesti pokornosti Božji sodbi. On živi po tem, da ga obtožuje ali opravičuje Bog. Kristjanova smrt in življenje nista vključena v samem njem, ampak najde tako eno kot drugo v Besedi, ki prihaja k njemu od zunaj, v Božji Besedi, namenjeni njemu. Reformatorji so to opisali takole: naša pravičnost je "tuja pravičnost", pravičnost, ki prihaja od zunaj (extra nos). S tem so povedali, da je kristjan odvisen od Božje Besede, ki mu je sporočena.


Iz: Dietrich Bonhoeffer, Zajednički život, Izvori, Zagreb-Osijek, 1987, s. 21.

(Iz hrvaščine prev. Dizma)  


06. februar 2011

Kako živeti evangelij?

Danes zelo pogosto slišimo, da bi cerkev, oziroma kristjani  morali "živeti   evangelij". Te zahteve  imajo domicilno pravico tako v naši največji cerkvi, torej rimski, žal pa niso tuje niti  cerkvam, ki pravijo, da izhajajo iz reformacijske tradicije in se imenujejo evangelijske.

Sedaj pa poglejmo, kaj pomeni izraz evangelij. Najbrž že veste, da pomeni beseda  evangelion - evangelij veselo oznanilo. O tem, v čem je to oznanilo tako veselo, bi rajši kaj več povedal malo pozneje, prej pa bi se še posvetil dvema pomenoma tega izraza. Nekateri si pod besedo evangelij predstavljajo posamezne perikope iz enega od štirih evangelijev, kakor se berejo pri bogoslužju v cerkvah z liturgično urejenim obredjem. Ampak o tem tukaj ne bomo govorili. Pod besedo evangelij si lahko tudi predstavljamo eno od štirih poročil o Jezusovem življenju in delu, ki so jih zapisali evangelisti.  To bi bil evangelij v širšem smislu, saj ti zapisi ne prinašajo le evangelija v ožjem smislu, o katerem bom govoril pozneje, ampak pripovedujejo tudi o drugih stvareh, denimo o  postavi in so v resnici postava (zakon). Poglejmo si en dogodek, kot ga je opisal sv. Luka, najdemo pa ga pri vseh treh sinoptikih: 

Neki oblastnik ga je vprašal: "Dobri učitelj, kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?"  Jezus mu je rekel: "Kaj praviš, da sem dober?! Nihče ni dober razen enega, Boga. Zapovedi poznaš: Ne prešuštvuj! Ne ubijaj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Spoštuj očeta in mater!" On pa je rekel: "Vse to sem izpolnjeval od mladosti."  Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: "Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!" Ko pa je oni to slišal, je postal zelo žalosten, kajti bil je silno bogat.     (Lk 18, 18-30)
Matej poroča, da je bil omenjeni oblastnik mlad (cf. Mt 19,20). Vprašanje mladega oblastnika se je torej glasilo: "Kaj naj storim, da bom deležen večnega življenja?" Nemogoče vprašanje, ker pač ni mogoče v tem smislu ničesar storiti. Zato mu je dal Jezus prav tako nemogoč odgovor, rekel mu je, naj spolnjuje zapovedi. Mladenič je bil prepričan, da je izpolnjeval zapovedi od svoje mladosti.  Verjetno se je res trudil, da bi jih izpolnjeval, ne verjamem pa, da je bil glede tega stoodstotno uspešen. Kdor se hoče zveličati z izpolnjevanjem zapovedi, jih mora tudi stoodstotno izpolnjevati. Toda to še ni uspelo nobenemu smrtniku. Očitno se fant tega ni zavedal, zato mu je  Jezus naložil še eno zapoved, torej, naj proda vse in tisto razda za reveže ter hodi za njim. Mladenič se je užalostil, ker je bil zelo bogat. Pravo bistvo njegovega problema morda ni bilo bogastvo, ampak nerazumevanje tega, kako bi se odrešil. Odrešiti se je hotel tako, da bi nekaj storil. Ravno v tem je stvar postave. Postava namreč veleva: "Stori to!" Nekaj podobnega se je zgodilo v Kafarnaumu po Jezusovi prvi pomnožitvi kruha. Judje so ga iskreno spraševali: "Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?" (Jn 6, 28) Zopet imamo opravka z delovnimi ljudje, ki bi radi nekaj delali, da bi si tako prislužili zveličanje. Toda to ni evangelij, ampak postava! Tretji primer: "Tedaj je vstal neki učitelj postave, in da bi ga preizkušal, mu je rekel: 'Učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?'" (Lk 10,25) Tudi pri tem učitelju postave ne moremo zanikati delavnosti, ampak tudi ta je zgrešil poanto: rad bi nekaj storil, izpolnjeval neko zapoved, da bi se odrešil. Jezus mu je v nadaljevanju citiral dve največji zapovedi, a je oni brž ugotovil, da to ni mogoče, zato je hotel samega sebe opravičiti (cf. Lk 10,29). Postava ni rešitev, ampak nas postavi pred problem! Namen postave je namreč, da pridemo po njej do spoznanja svoje grešnosti: "Kaj bomo torej rekli? Je mar postava greh? Nikakor ne! Vendar greha nisem spoznal razen prek postave, saj tudi za poželenje ne bi vedel, ko postava ne bi govorila: Ne požêli!" (Rim 7,7) Postava pa ima še en cilj: "To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere" (Gal 3,24)  Na temelju postave spoznamo svojo grešnost, zato ima postava za končni cilj, da nas pošlje h Kristusu. Šele sedaj lahko govorimo o evangeliju v ožjem smislu.
Evangelij v ožjem smislu nas uči, da je pred okroglo 2000 leti hodil nekje po našem planetu mož z imenom Jezus. Po približno triletnem delovanju je bil križan in tretji dan je, kot poročajo evangelisti in druge priče, vstal od mrtvih. Umorjen je bil zaradi naših prestopkov in je vstal, da bi mi prejeli opravičenje. Kdorkoli veruje vanj, prejme popolno opravičenje od vseh svojih grehov in prestopkov. (cf. Jn 3,16).  Apostol Pavel je rekel zbranim Judom v pizidijski Antiohiji: "Vedite, bratje: po njem se vam oznanja odpuščanje grehov. In vsak, kdor veruje, dobi v njem opravičenje od vsega, od česar niste mogli dobiti opravičenja v Mojzesovi postavi." (Apd 13,38) To je evangelij. Nekateri pravijo, da živijo po "evangelijskih svetih", pri čemer mislim menihe in druge redovnike, ki se zaobljubijo, da bodo živeli v uboštvu, čistosti in pokorščini. Gre za način, kako narediti iz evangelija postavo. Drugi spet pravijo, da bi bilo treba živeti skladno z govorom na gori. Kar naj poskusijo, kajti  dosledno živeti skladno z govorom na gori je bržkone  celo težje kot živeti po Mojzesovi postavi, za katero smo ugotovili, da je ni moč stoodstotno izpolnjevati.

Mešanje evangelija s postavo je ena največjih napak, kar jih lahko naredi cerkev. Cerkev je dolžna jasno oznanjevati tako postavo kot evangelij, kajti, kot sem že rekel, nas postava vodi h Kristusu,  kjer dobimo opravičenje, Kristus pa nas vrača k postavi, pa ne da bi se po njej zveličali, ampak napredovali v posvečenem življenju. Kot sem že napisal, veleva postava: "Stori!" Evangelij pa pravi  nekaj čisto drugega:  "Storjeno! Izvršeno! Izpolnjeno!"  Evangelija živeti ni mogoče, evangelij je možno samo oznanjati in mu seveda verovati!


05. februar 2011

Ljuljka med pšenico

Podal jim je drugo priliko; rekel je: "Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je posejal dobro seme na svoji njivi. Medtem ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med pšenico in odšel. Ko je setev zrastla in šla v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: 'Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?' Dejal jim je: 'Sovražen človek je to storil.' Služabniki pa so mu rekli: 'Hočeš torej, da gremo in jo poberemo?' 'Nikakor,' je dejal, 'da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice. Pustite, naj oboje skupaj raste do žetve.' Ob času žetve pa porečem žanjcem: 'Zberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da jo sežgemo, pšenico pa spravite v mojo žitnico.'"    (Mt 13,24-30)

Prilika o ljuljki med pšenico je ena bolj znanih Jezusovih prilik. Najdemo jo v 13. poglavju Matejevega evangelija, kjer je še več prilik, ki se nanašajo na Božje kraljestvo. Ker učenci te prilike niso razumeli, jim jo je Jezus pozneje razložil (cf. Mt 13, 36-43). Zato bo ta zapis na nek način razlaga razlage prilike.

Nebeško, oziroma Božje kraljestvo ni nekaj  abstraktnega, oddaljenega, saj Jezus na drugem mestu rekel: "Božje kraljestvo je med vami." (Lk 17,21c) Jezus je sejalec, ki je posejal seme Božjega kraljestva na njivi, ki je svet, seme pa so sinovi kraljestva, oziroma Božji otroci; sovražnik, ki je posejal ljuljko, je satan, ljuljka pa so tisti, ki se dajo voditi le-temu. Zdaj pa še nekaj besed o ljuljki. Izraz se nanaša na vrsto lolium temulentum, ki je dobra znanka poljedelcev v Siriji in Palestini. Gre za enoletno travo s črnimi semeni. Dokler je še mlada, jo po videzu zelo težko ločimo od pšenice, med katero je zasejana. Tudi sicer so njene korenine tesno prepletene s koreninami pšenice. Ko pa oboje dozori, postane razlika med obema rastlinskima vrstama popolnoma očitna. Tako bodo tudi sovražniki kraljestva sobivali na tem svetu skupaj z otroki kraljestva, pa ne le v svetu, ampak celo v vidni cerkvi!  Prava razlika se bo pokazala šele ob koncu časov, ko se bo dopolnilo število izvoljenih. Šele tedaj bo Bog izvršil ločitev enih od drugih. Ta ločitev bo dokončna in nepreklicna.

Si med Božjimi izvoljenimi?