31. marec 2011

Anja Žalta: Protestantizem in bukovništvo med koroškimi Slovenci

Zagoriče v Zilski dolini
Prispevek sledi zgodovinskemu razvoju protestantizma na avstrijskem Koroškem, s posebnim poudarkom na pojavu protestantizma med koroškimi Slovenci. Reformacija, ki se je med koroškimi Slovenci razmahnila v 16. stoletju, predstavlja temelje oblikovanja slovenske narodnostne skupnosti. Prispevek predstavi vas Zagoriče, ki velja za “trdnjavo” slovenskih protestantov na avstrijskem Koroškem. V vasi  so našli slovenska protestantska besedila in rokopisne prepise verskih pesmi in molitev. Cerkvena kronika iz evangelijskega župnišča v Pliberku poroča, da jebilo še leta 1790 v Zagoričah preko dvajset različnih slovenskih protestantskih besedil, pa  čeprav so od začetka protireformacije najdene izvode slovenskih protestantskih knjig v Podkloštru in Bekštajnu javno zažgali. Zaradi tega lahko sklepamo, da je bilo za časa reformacije v spodnji Ziljski dolini večje število slovenskih knjig. Prispevek razkriva posledice, ki so sledile Jožefovemu tolerančnemu patentu iz leta 1781, in vzroke postopnega ponemčevanja koroških Slovencev. Posebno pozornost nameni tudi fenomenu koroškega bukovništva, pisateljevanja nešolanih ljudi, ki  je v dobi narodnega prebujanja v 18. stoletju predstavljal živi most med reformacijo in književnim delom.

Povezava do članka v pdf datoteki  >>>>>>>>>>



28. marec 2011

Klement Rimski o opravičenju

Kdor vse to pozorno premisli, bo spoznal veličastje darov, ki jih je dal (Bog). Kajti od Njega izhajajo vsi svečeniki in leviti, ki služijo Božjemu oltarju; od njega Gospod Jezus Kristus po mesu; od Njega kralji, vladarji in poveljniki v Judovem rodu. Tudi druga Njegova žezla niso bila deležna majhnega veličastva, kakor je Bog obljubil: "Tvoj zarod bo kakor zvezde na nebu." Vsi so torej postali slavni in veliki, vendar ne sami po sebi, po svojih delih ali pravičnih dejanjih, ki so jih storili, ampak po Njegovi volji. In tudi mi, ki smo po Njegovi volji poklicani v Kristusu Jezusu, nismo opravičeni sami po sebi ali po svoji modrosti ali razumnosti [synesis] ali pravilnem strahospoštovanju do Boga ali po delih, ki smo jih storili v svetosti srca, ampak po veri, po kateri je vseobvladujoči Bog od vekomaj vse opravičil. Njemu bodi veličastvo na veke vekov. Amen.


(Iz Prvega Klementovega pisma Korinčanom, 33. pogl.)


Vir: Spisi apostolskih očetov, Mohorjeva, Celje 1996. Str. 85-86.



27. marec 2011

Nick Vujicic v Sloveniji (5.- 9 .4. 2011)


 V Slovenijo prihaja Nick Vujicic, človek, ki premika meje. Je svetovno priznan motivator, ki nagovarja ljudi vseh starosti, poklicev in slojev. Kjer koli se pojavi, se spreminjajo življenja.

Nick Vujicic je človek, ki prinaša sporočilo upanja. Je svetovno priznan motivator, ki nagovarja ljudi vseh starosti, poklicev in slojev. Kjer koli se pojavi, se spreminjajo življenja. Še posebno rad govori mladim, in sicer o upanju in veri, ki ju ima lahko vsak človek ne glede na okoliščine, v katerih se nahaja. O tem govori iz svojih izkušenj, saj se je rodil brez rok in nog. Pa vendar prekipeva od življenja, navdušenja in upanja, kar želi deliti tudi z drugimi.

Prodaja vstopnic se je že začela.

Za občane Kočevja in Ptuja v teh mestih vstop prost; te vstopnice so na voljo samo na posebnih info točkah.
INFO točke za Kočevje so:
* Evangelijska cerkev Kočevje (pastor Toni Mrvič 031 546 182)
* Župnišče Kočevje
* Rekreacija Gaj
* Radio Univox (vsak delavnik od 8. do 15. ure)
INFO točka za Ptuj je:
* Športni center Campus g.Vladimir Ilešič (041 501 963)
* Qlandia (Loto točka)
* Turistično Informativni center (TIC)
* Papirnica in Knjigarna Bukvica (Zagrebška 4, Ptuj)

Za vsa dodatna vprašanja nam pišite na naslov: zazivi.zivljenje@gmail.com ali pokličite na telefonsko številko 041 645 441 (Zvonko Turinski) ali 031 814 391 (Steve Telzerow).


Več informacij dobite na spodnjih povezavah:



Facebook: Nick Vujicic v Sloveniji >>>>>>>>>>>




26. marec 2011

Jezus, nečisti duhovi in pravi blagor

V tem prispevku bomo preleteli odlomek iz Lukovega evangelija  11, 14-28, ki obravnava en dogodek, odzive zbranih in Jezusove komentarje na te odzive. Vse skupaj se je zgodilo na Jezusovi poti iz Galileje proti Jeruzalemu.

Naš odlomek se prične, ko je Jezus izgnal iz nekega človeka demona, ki je bil nem. Demon pravzaprav ni bil nem (gre za frazo), ampak je povzročal nemost pri tem človeku (cf. Lk 11,14). Seveda so se med zbranimi takoj našli zlobni jeziki nasprotnikov in rekli: "Z Bélcebubom, poglavarjem demonov, izganja demone." (v. 15) Glede pomena imena Bélcebub, oziroma v nekaterih prevodih Beelzebúl, je kar nekaj možnosti. Lahko pomeni "knez Baal", (Baal je bilo staro kanaansko božanstvo), lahko tudi Gospodar hiše. V našem primeru gre za poimenovanje poglavarja demonov, satana.  Nekateri drugi izmed prisotnih so  od Jezusa zahtevali, naj jim pokaže kako znamenje z neba (cf. v. 16), kar je še vedno nikdar končana zgodba. Na njihovo žalost, ali morda veselje ("Kaj nam pa moreš, če ne moreš priklicati kakega znamenja z neba?"), ni izpolnil njihove zahteve,  onim prvim pa je rekel:  "Vsako kraljestvo, ki je razdeljeno proti sebi, se opustoši in hiša se na hišo zruši. Če pa je tudi satan razdeljen proti sebi, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ko pravite, da z Bélcebubom izganjam demone? Če namreč jaz z Bélcebubom izganjam demone, s kom jih izganjajo vaši sinovi?" (v. 17b-19) Jezus je tu opozoril na nekonsistentnost obtožb tistih, ki so trdili, da izganja demone s pomočjo njihovega poglavarja.  Pri tem je uporabil dva argumenta:  če  Jezus izganja demone s satanovo pomočjo, je tako, kot bi  satan izganjal sebe, torej je razdeljen; drugič, če Jezus s satanovo pomočjo izganja demone, kje je jamstvo, da istega ne počnejo tudi njihovi "sinovi", t.j. učenci, oziroma  sledniki? Naprej  pravi: "Če pa z Božjim prstom izganjam demone, potem je prišlo k vam Božje kraljestvo." (v.20) Seveda Božje kraljestvo še ni prišlo na svet v svoji polnosti, je pa postalo z Jezusovim prihodom na svet vidno prisotno: "Tudi ne bodo govorili: 'Glejte, tukaj je' ali 'Tam je,' kajti glejte, Božje kraljestvo je med vami." (Lk 17,21) Jezusovo izganjanje demonov pomeni pomembno znamenje prisotnosti Božjega kraljestva:  "Ko močni z orožjem varuje svoj dom, je varno njegovo premoženje. Ko pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli svoj plen." (Lk 11,21.22) V tej kratki priliki je "močni, ki varuje svoj dom" (možna aluzija na Bélcebuba kot gospodarja hiše), satan, "močnejši od njega"  pa je Jezus, o katerem pravi apostol Janez naslednje: "Božji Sin pa se je razodel prav zato, da bi uničil hudičeva dela." (1Jn 3,8b)

Nato je dal Jezus vsem skupaj še naslednje pomembno opozorilo:  "Kdor ni z menoj, je proti meni, in kdor z menoj ne zbira, raztresa." (Lk 11,23) Tu je poudaril dejstvo, da obstaja točka, onkraj katere ni popuščanja in je hkrati opomin vsem tistim teologom in pridigarjem (tako imenovanim "liberalnim"), ki delajo v svojih spisih in pridigah  iz Jezusa nekakšnega sentimentalnega slabiča. 

Sledilo je še eno opozorilo: "Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: 'Vrnil se bom v svojo hišo, iz katere sem odšel.' Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazadnje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku." ( vv. 24-26) To, da je nekdo očiščen greha, ne more in ne sme biti razlog za samozadovoljstvo. V kolikor se ne potrudi, da bi živel v poslušnosti Božji besedi, se bo zagotovo znašel v nevarnosti, da se povrne v prejšnje stanje, oziroma še na slabše. 

 Še preden je Jezus dokončal svoj govor, se je iz množice zaslišal ženski glas: "Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!" (v. 27 b) Spet nič takega, čemur ne bi bili priča tudi v današnjem času. Mnogi, ki se imajo za kristjane, se bolj ukvarjajo s "telesom, ki je Jezusa nosilo in s prsmi, ki so ga dojile",  kot z Jezusom in z njegovo besedo.  Gospod odgovarja vsem takim: "Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo." (v. 28)

Brez poslušanja ali branja Božje besede se ni mogoče ravnati po njej. Golo poslušanje  besede, brez ravnanja po njej, je prazno in varljivo: "Postanite uresničevalci besede in ne le poslušalci, ki sami sebe varajo." (Jk 1,22). Božjo besedo je torej treba poslušati in se po njej ravnati. Kako bomo pri tem uspešni? Eni manj, drugi bolj, splošnega recepta tu ni. Za konec se vrnimo k Jakobu: "Človek pa, ki pozorno motri popolno postavo svobode in vztraja in ne postane pozabljiv poslušalec, temveč njen dejaven uresničevalec, bo blažen v svojem delovanju." (Jk 1,24)


19. marec 2011

Velika vera kánaanske žene

Janez Flandrijski: Jezus in Kánaanska žena
Odlomek iz evangelija po Mateju 15,21-28 pripoveduje o nenavadnem dogodku, ko je Jezus odrešil hčer neke kánaanske žene demonskega vpliva. Toda poanta zgodbe ni v sami odrešitvi, ampak v veri matere trpečega otroka.

Vrstica Mt 15,21 pomeni prehod. Jezus na tem mestu zapusti Galilejo, kjer je dotlej deloval in se odpravi na območje Fenicije.  V tistih predelih je živelo pretežno pogansko prebivalstvo.  Zanimivo je, da ga je že kar kmalu  našla in poklicala na pomoč kánananska žena, rekoč: "Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni." (v. 22) Čeprav ni bila Judinja, je očitno vedela neke stvari o judovski veri, pa tudi o Jezusu je že nekaj slišala.  Malo manj kot pet kilometrov severovzhodno od Sidona je bil tempelj kanaanskega božanstva Ešmuna, ki naj bi imel zdravilno moč, toda kánaanska žena se je vseeno zatekla k Jezusu. Izraz gospod, ki ga je uporabila, zagotovo ne pomeni, da  se je v polnosti zavedala, s kom govori, ampak odraža vljudnost in spoštljivost.    

Jezusova reakcija na ženino prošnjo je za marsikoga  nenavadna, ali celo šokantna. Najprej se sploh ni zmenil za žensko, ko pa so mu učenci začeli prigovarjati zaradi njenega vztrajnega vpitja (cf. v.23), ji je suhoparno odgovoril: "Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše." (v.24) Toda žena je bila vztrajna. Poglejmo si dialog "v živo" (zaradi večje ustreznosti bom uporabil Chráskov prevod):
Ona pa pristopi ter pade pred njim, rekoč: Gospod, pomagaj mi!  
On pa odgovori in reče: Ni lepo, da se vzame kruh otrokom in se vrže psičkom. 
Ona pa reče: Da, Gospod, toda tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njih gospodarjev.  (Mt 15, 25-27 CHR)
Jezusov odgovor na njeno prošnjo ni bil nič kaj nežen, saj je uporabil standardni izraz, s katerim so Judje tedaj imenovali pogane (psi), a v milejši obliki. Uporabil je pomanjševalnico kynarion, ki pomeni psiček. V tem je Chráskov prevod bliže izvirniku kot Slovenski standardni prevod. Je imel Jezus s tem izrazom namen žaliti kánaansko ženo in pogane nasploh?  Nikakor, ampak preveriti njeno vero. Res je sicer, da Bogu ni treba preverjati naše vere za potrebe lastnega védenja o nas, taka preverjanja so potrebna nam, da se poučimo in prepričamo, kako je z našo vero.  Kánaanska žena je zdržala preverko in izkazala večjo vero, kot mnogi pripadniki izvoljenega ljudstva, ki so sicer pogane zmerjali s psi. Zato je bila deležna Jezusovega priznanja, pa tudi njena prošnja je bila uslišana:
Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: "O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!" In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,28 SSP)
Velika vera je bila tista, ki je pomagala kánaanski ženi, da je bila njena prošnja uslišanna, njena hči pa  rešena demonskega nadlegovanja. Ne gre za vero, ki bi jo posameznik sam proizvedel, ampak za nekaj več. Apostol Janez je napisal: "[K]ajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera." (1Jn 5,4) Naj Bog vse prerodi in vsem podeli vero, ki premaga svet,  torej vero, kakršno je prejela kánaanska žena.  


12. marec 2011

Vzdržal je!

Tradicionalna evangeljska perikopa za prvo postno nedeljo je vzeta iz Matejevega evangelija 4,1-11 in nam pripoveduje o prvih skušnjavah, oziroma preizkušnjah, ki jih je bil deležen naš Gospod. Ker sem o tem odlomku pisal že lani,  ga bom tokrat skušal   osvetliti z drugega zornega kota.

Odlomek je precej znan in nam približa Jezusa, kot tistega, ki je bil kakor mi deležen preizkušenj in skušnjav, a je le-tem navkljub vztrajal v življenju brez greha, oziroma, kakor je pisano: "Nimamo namreč vélikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha." (Heb 4,15) 

V naših krajih je v navadi, da ljudje gledajo na Jezusa kot na nekoga oddaljenega, vzvišenega in nedostopnega, zaradi česar iščejo pomoč in uteho pri Mariji in vseh mogočih svetnikih, za kar nimajo nobene svetopisemske podlage, ne gredo pa k tistemu, ki nam ga priporoča Božja beseda! Pa ne le priporoča, ampak celo zapoveduje, naj pristopamo k njemu.  

Jezus je v prvi vrsti naš Odkupitelj in  Odrešenik, edini Srednik, pa tudi Vzornik. Ker je bil kakor mi preizkušan v vsem, je prav, da si pogledamo, kako je kljub preizkušnjam vzdržal na začrtani poti. 

Hudič je bil kar dobro poučen o tem, da je prišel Jezus razdejat njegovo delo, zato ga je hotel že na začetku onemogočiti  in tako prekrižati Božji odrešenjski načrt.

Po štiridesetdnevnem postu, kar je približno čas, v katerem  človek  še lahko brez škode zdrži brez hrane,  je bil Jezus zagotovo močno lačen. Njegovo  trenutno telesno slabost je izkoristil skušnjavec in ga nagovoril: "Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh," (v. 3) ali drugače rečeno: "Fant, dokaži, da si Božji Sin, naredi iz tega kamenja kruh in se najej, pa še za lačne tega sveta boš naredil veliko dobrega." Hudič torej ni izkoristil le Jezusove telesne šibkosti, ampak je aludiral tudi na to, naj se dokaže, podobno kot če nam kdo reče: "Dokaži se, če ne, si..." in s tem  potrka na naš napuh. Jezus je preprosto zavrnil skušnjavca s citatom iz Svetega pisma, ali konkretneje iz 5Mz 8,3, s čimer nam nam je pokazal, da je Božja beseda  učinkovita obramba v skušnjavah.

V nadaljevanju je hotel skušnjavec dokazati, da zna tudi on citirati Božjo besedo in predlagal Gospodu, naj se vrže s strehe jeruzalemskega templja, oziroma, naj si privošči malo spektakularnosti. Seveda je bil citat nepopoln, kajti hudič rad manipulira z besedo, tako da jo navaja  v napačnem kontekstu, ali pa iz nje  kaj izpusti. Jezus ga je v v. 7 zavrnil z odlomkom iz 5Mz 6,16.

V vv. 8-9 je hudič v zameno za malo čaščenja ponudil Jezusu politično oblast nad vsemi kraljestvi tega sveta, kar je Jezus zavrnil z besedami iz 5Mz 6,13

Tri skušnjave, trije citati iz Božje besede. Jezus je prišel na svet za to, da  namesto nas izpolni vso pravičnost (cf. Mt 3,15), satan pa mu je ponujal bližnjice, kot je obvladovanje sveta s tem, da ljudi nasitiš, jih zabavaš s spektakularnimi podvigi in jim vladaš s kakimi razsvetljenimi ali socialnimi  reformami. Toda to nima nobene zveze z zveličanjem duš. Jezus je prišel na svet, da bi tu preživel 33 let brezgrešnega življenja, pretrpel mučno smrt na križu za naše grehe in na koncu vstal od mrtvih za naše opravičenje.

Seveda bi kdo po monofizitsko rekel, da se Jezusu pravzaprav ni bilo težko upreti skušnjavam, saj je bil Bog. Toda vsa dejstva govorijo, da Jezus nikoli in nikdar ni uporabil svojih božanskih zmožnosti, da bi koristil sebi, ampak vedno in edino v korist bližnjih. Tudi ob svojih prvih treh preizkušnjah ni izkoristil svojih božanskih zmožnosti, ampak je skušnjavca odgnal s tremi  svetopisemskimi navedki in vzdržal.

Tudi nam je dana možnost, da v skušnjavah in preizkušnjah vzdržimo tako, da uporabimo Božjo besedo. Če si je z njo pomagala Gospod, si lahko tudi mi. Kakor je beseda pomagala Gospodu, tako bo tudi nam.



07. marec 2011

Tiskovna konferenca ob izidu Zbranih del Primoža Trubarja VI

Spoštovani in spoštovane,
Zbrana dela Primoža Trubarja so veliki nacionalni izdajateljski projekt, čigar namen je zaokrožiti dosedanja znanstvena prizadevanja za osvetlitev dela prvega slovenskega pisatelja, predvsem pa z objavo vseh spisov našega reformatorja, in sicer v podobi kar najmanj interpretativne znanstvenokritične edicije, narediti Trubarjeva dela v prvi vrsti dostopna sodobnemu bralcu in tako spodbuditi raziskovanje omenjenega obdobja v okviru različnih strok.
Knjižna zbirka Zbrana dela Primoža Trubarja je doslej izhajala kot reprezentativni uredniški, oblikovalski, tiskarski in knjigoveški izdelek. Izdajanje poteka od leta 2002. Odtlej je izšlo 5 tiskanih knjig kritične edicije, kjer so posegi v tekst in komentarji skrajno pretehtani ter koliko moči omejeni, sinoptična izdaja pa poskuša tudi z likovno podobo knjižnega stavka reprezentirati izvirni izgled Trubarjevih tiskov.
Slovenski bralci so tako dobili predse: vse Trubarjeve katekizme (I. in II. knjiga Zbranih del; ur. Fanika Krajnc-Vrečko, 2002, 2003); Artikule, Cerkovno ordningo in koledar (III. knjiga; ur. Jonatan Vinkler, 2005); vse pesmarice očeta slovenske knjige, tudi Ene duhovne peisni iz 1563, kjer je Trubar na naslovnem listu sicer naveden kot avtor, pa to, kot je znano, zagotovo ni bil (IV. knjiga, ur. Jonatan Vinkler, 2006); ter edini reformatorjev prevod katere starozaveznih bibličnih knjig – Ta celi psalter Davidov (V. knjiga, ur. Jonatan Vinkler, 2009). Skupaj je bilo tako izdano 2567 strani znanstvenokritične edicije.



Zbrana dela Primoža Trubarja odslej izhajajo kot digitalna izdaja, ki je odprtokodna in prostodostopna. To pomeni, da bodo bralci dobili integralno besedilo izdaj Zbranih del Primoža Trubarja, ki bodo izšle na Pedagoškem inštitutu (od 6. knjige naprej), preko spleta (v obliki elektronske knjige – flipbook – in/ali slike diska izdaje na zgoščenki in/ali pdf datoteke, primerne za branje v bralnikih el. knjig., npr. v programu iBook za iPad) in v javnih knjižnicah. Izdaje bodo na voljo zastonj, iz vseh pa bo mogoče tiskati posamezne strani ali cele sekvence izdaje, tekst in likovno opremo pa bo mogoče tudi kopirati ter izvažati.
VI. knjiga Zbranih del PrimožaTrubarja , ki jo bomo predstavili na tiskovni konferenci, prinaša kritično edicijo »zadnje roke« Trubarjevega bibličnega prevoda Novega testamenta (evangeliji in Apostolska dela, 1582), katerega je reformator štel za svojo najuspešnejšo prevajalsko storitev sploh.
Na tiskovno koferenco ob izidu Zbranih del Primoža Trubarja VI Vas vabimo v ponedeljek, 14. marca 2011, ob 11.00 v Trubarjevo hišo literature, Stritarjeva ul. 7, Ljubljana.

Knjigo bosta predstavila urednika Fanika Krajnc-Vrečko in Jonatan Vinkler. Veselilo nas bo, če se boste tiskovne predstavitve lahko udeležili.

doc. dr. Jonatan Vinkler, glavni urednik Zbranih del Primoža Trubarja 

prof. dr. Igor Ž. Žagar

Dostop do elektronske izdaja Zbranih del Primoža Trubarja VI >>>


(Besedilo je kopija sporočila, ki sem ga prejel po elektronski pošti od Pedagoškega inštituta.)

05. marec 2011

Na poti v Jeruzalem

Lucas van Leyden: Ozdravljenje slepega pri Jerihi
Evangeljsko perikopo v tradicionalnem lekcionarju za tretjo predpostno nedeljo sestavljata (Lk 18,31-43)  dva dela, ki sta med sabo organsko povezana: v vrsticah 31-34 Jezus tretjič napove svoje trpljenje, vrstice 35-43 pa govorijo o ozdravljenju slepega moža pri Jerihi. Ta dogodek je predzadnji v seriji dogodkov, ki jih omenja Marko za čas pred Jezusovim slavnostnim prihodom v Jeruzalem.

 Zbral je okrog sebe dvanajstere in jim rekel: "Glejte! V Jeruzalem gremo in nad Sinom človekovim bo izpolnjeno vse, kar je pisano po prerokih.  Izročen bo namreč poganom, ki ga bodo zasmehovali, z njim grdo ravnali, vanj pljuvali, ga bičali in umorili, in tretji dan bo vstal."  (Lk 18,31-33)
Kot sem že povedal, gre v zgornjem primeru za tretjo napoved Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Jezus je dobro vedel, kaj ga čaka v Jeruzalemu, pa vendar je šel odločno na pot, da bi se izpolnile  preroške besede:  "Toda Gospod BOG mi pomaga, zato se nisem dal zmesti. Zato sem naredil svoj obraz kakor kremen, saj sem vedel, da ne bom osramočen." (Iz 50,7) Gospod govori o križu kot o izpolnitvi besed prerokov, in ne kot o strašnem dogodku.  Vrstica 34 nam govori, da učenci tedaj niso razumeli, kaj je hotel Jezus izraziti s svojimi besedami. Bilo jim je prikrito. Tudi danes je mnogim prikrito, zakaj je Jezus umrl na križu. Lahko jim vse skupaj pojasniš, a še vedno  ne vidijo v tem nobenega smisla: "Da je nekdo umrl za moje grehe? Jaz da imam grehe? To je pa že preveč, jaz nočem, da bi kdorkoli umrl zame." Očitno mu je vse skupaj ostalo prikrito, kajti odkrije se lahko le po delovanju Svetega Duha.

Dogodek, ki je sledil, je ozdravljenje slepega berača pri Jerihi. Jezus je potoval v Jeruzalem preko Jerihe. Jeriha je bila v tistem času dvojno mesto, sestavljala sta ga stari in novi del. Luka začenja svojo pripoved takole: "Ko se je bližal Jerihi, je sedèl ob poti neki slepi mož, ki je prosil vbogajme." (Lk 18,35) Berač je po vsej verjetnosti sedel nekje na poti med starim in novim mestom. Ko je izvedel, da gre mimo Jezus, je zavpil: "Jezus, Davidov sin, usmili se me!" (v. 38) To vpitje je nekatere motilo: "Tisti, ki so hodili spredaj, so ga grajali, naj umolkne[...]" (v. 39a) Kot beremo naprej, se mož ni dal ugnati, ampak je še bolj vpi k Jezusu. Njegova vztrajnost je bila poplačana:
Jezus se je ustavil in ukazal, naj ga pripeljejo k njemu. Ko se mu je približal, ga je vprašal: "Kaj hočeš, da ti storim?" Dejal je: "Gospod, da bi spregledal." Jezus mu je rekel: "Spreglej! Tvoja vera te je rešila."  (Lk 18,40-42)
Da, vera je bila tista, ki je rešila slepega berača. Vera, ki se je izkazala kot pristna, saj je berač v tej veri vztrajno klical Gospoda, da mu je pomagal. Na koncu so on in drugi navzoči slavili Boga (cf. v 43).  Naj Bog vsem podeli to vero!