09. april 2011

Kdo je ta JAZ SEM?

Tradicionalna evangeljska perikopa za tiho nedeljo je vzeta iz evangelija po Janezu  8,46-59. Gre za zadnji del  pogovora, ki ga je imel Jezus s skupino Judov v jeruzalemskem templju. Konverzacija ni bila nič kaj mehka, ampak do skrajnosti zaostrena. Pa se lotimo našega odlomka!

Jezus je zaključil precej neprijetno razpravo z besedami: "Kdo izmed vas mi more dokazati greh? Če govorim resnico, zakaj mi ne verjamete?  Kdor je iz Boga, posluša Božje besede. Vi jih zato ne poslušate, ker niste iz Boga." (Jn 8,46.47) Zbranim je povedal, da mu ne verjamejo in nočejo poslušati, ker niso iz Boga. Glavna ovira za sprejetje vere niso neke intelektualne, čustvene ali kake druge ovire, ampak dejstvo, da neka oseba ni rojena iz Boga. Jezus je rekel Nikodemu: "Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva." (Jn 3,3) Jezusovi poslušalci so bili zelo pobožni ljudje, pa vendar niso bili rojeni iz Boga! Pobožnost ni jamstvo za to, da je nekdo resnični vernik, kajtim pobožnost, religija in kar je še takega, nikogar ne rešuje. Potrebno je rojstvo od zgoraj, od Boga. 

Odziv poslušalcev je bil buren in pričakovan. Judje so odgovorili in mu rekli: "Ali ne govorimo prav, da si Samarijan in da imaš demona?" (Jn 8,48) Očitek, da je nekdo Samarijan, je pomenilo za Jude hudo sramotitev, kajti Judje se niso niti pogovarjali s Samarijani. Seveda je imel Jezus glede odnosa do tega ljudstva bistveno drugačno mnenje, ki ga nikoli ni skrival (cf. Jn 4,1-42. Lk 9,51-56. Lk 10,25-37. Lk 17,11-19). Naslednji očitek, ki ga je bil deležen, je bil, da ima demona. Zdelo se jim je logično, da imaš demona, če si Samarijan. Seveda je to odločno zanikal, zraven pa še dodal: "Resnično, resnično, povem vam: Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo videl smrti." (Jn 8,51)

To je šele razkačilo poslušalce, ki so se takoj začeli sklicevati na Abrahama in na preroke: "Zdaj smo spoznali, da imaš demona. Abraham je umrl in preroki so pomrli; ti pa praviš: 'Kdor se drži moje besede, vekomaj ne bo okusil smrti.'  Si mar ti večji kot naš oče Abraham, ki je umrl? In tudi preroki so pomrli. Koga se delaš?" (Jn 8,52.53)   Jezus je navzočim govoril stvari, ki se jim z  golega izkustvenega  stališča niso zdele verjetne, razen če ni On nekaj posebnega, na primer večji kot Abraham. Ampak tega niso verjeli. 

Zato jim je odvrnil: "Če jaz poveličujem sebe, moja slava ni nič. Moj Oče je, ki me poveličuje, on, o katerem vi pravite: 'Naš Bog je.' Toda vi ga ne poznate, jaz pa ga poznam, in ko bi rekel, da ga ne poznam, bi bil lažnivec, podoben vam, toda poznam ga in se držim njegove besede. Vaš oče Abraham se je vzradostil, da bo videl moj dan; in videl ga je in se razveselil."  (vv. 54-56) Jezus je tu naštel nekaj dejstev:
  • Če on sam sebe poveličuje, potem njegova slava nič ne pomeni, saj poznamo pregovor: "Lastna hvala, cena mala." 
  • Njegova slava prihaja od nebeškega Očeta. 
  • Prisotni ne poznajo nebeškega Očeta.
  • Jezus pozna nebeškega Očeta in se drži njegove besede.
  • Abraham se je razveselil, da bo videl Kristusov dan, videl ga je in se razveselil. Tu najbrž ni mišljen kak poseben dogodek, ampak celotno Abrahamovo življenje v veri in radostnem zaupanju v prihod Odrešenika.
 Prisotni so se Jezusu posmehnili :  "Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?" (v. 57) 

Sledil je  šokanten Gospodov odgovor: "Resnično, resnično, povem vam: Preden se je Abraham rodil, jaz sem." (v. 58) Odgovor ne pomeni, da bi bil Jezus takrat star okoli 2000 let. Če bi ga poslušalci tako razumeli, bi se bržkone zaslišal gromoglasen krohot, Jezusa pa bi izsmejali. Kot lahko preberemo v zadnji, 59. vrstici 8. poglavja pa se je zgodilo nekaj drugega: "Tedaj so pograbili kamenje, da bi ga vrgli vanj; Jezus pa se je skril in odšel iz templja." Kaj je bilo tako motečega? Zbrane je razjezila Jezusova uporaba besedne zveze "jaz sem," oziroma "egō eimi", kot je zapisana v grškem originalu Janezovega evangelija. Jezus ni rekel: "Bil sem, preden se je Abraham rodil", ampak je uporabil sedanjik "jaz sem". V Septuaginti (grškem prevodu Stare zaveze) pomeni egō eimi prevod Božjega imena JHVH. S tema besedama je Jezus izrazil svojo božanskost, kar je bil vzrok za jezo zbranih poslušalcev. 

Tudi danes je ta egō eimi za marsikoga moteč. Mnogi so Jezusa pripravljeni sprejeti kot dobrega človeka, modreca,  učitelja modrosti, nekateri celo za preroka. Ampak, da bi bil Bog? To je že preveč! Janez je napisal v prologu k svojemu evangeliju: "Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal.  V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli." (Jn 1,10.11) Jezus - Beseda je prišel na svet in svet ga ni spoznal. Še več, tudi pripadniki ljudstva, ki mu je pripadal po zemeljski strani, ga niso sprejeli. "Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč,da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga." (Jn 1,12.13) Poslušalci v templju niso sprejeli Jezusa, ker niso bili rojeni iz Boga. Poslušali so, poslušali, a niso razumeli. Ko pa so končno nekaj razumeli, jih je to spravilo v bes. Ali ni to znano? Nekateri besnijo, drugi se posmehujejo, spet tretji so brezbrižni...   

Nekateri pa  ob Besedi  postanejo Božji otroci. Naj Bog vsem podari to milost!
 

1 komentar:

Benjamin pravi ...

Dobro napisano. Ta odlomek sem že večkrat prebral, toda nikoli se nisem zares poglobil v Jezusovi besedi "Jaz sem". Zelo močna trditev, ni čudno da jih je tako pretresla in še zdaj pretresa duše, ki se ne zavedajo, da je skozi goreč grm govoril (tudi) Jezus.

Vroča beseda proti mlačnim ljudem. Bojijo se, da bi se v tem življenju ožgali ... absurdno ...