13. april 2011

Vinko Ošlak: Prvi slovenski krst je bil politična pogodba

Awwa - Herreninsel s stare razglednice
Filozof, pisatelj in publicist Vinko Ošlak v svojem romanu Krst na Auvi obravnava pokristjanjevanje v Karantaniji

Filozof, pisatelj in publicist Vinko Ošlak je šel skozi precej preobrazb, med drugim tudi skozi ateizem in vzhodnjaške religije, preden je ugotovil, da je nepotvorjeno krščansko izročilo le tisto, ki ga posreduje Biblija. Zato je pred petimi leti zapustil varno cerkveno službo pri celovški Katoliški akciji in katoliško cerkev. V slednji je namreč prepoznal številne neresnice in potvorbe. S tem je ogrozil svojo eksistenco, rešil pa je svojo dušo, pravi. Danes 
je v pokoju, zadovoljen s skromno pokojnino 
in svobodo, da lahko piše in prevaja.
... ... ... 

Pokristjanjevanje Slovencev je vznemirilo že številne umetnike pred vami – Prešerna, Smoleta, Gledališče sester Scipion Nasice, tudi Rebula je pisal o tem. Se je bilo težko te snovi ponovno lotiti v senci tako močnih predhodnikov, predvsem Prešernovega Krsta pri Savici ?

Roman Krst na Auvi je naročila neka druga založba, od mene so želeli pitoresken roman o ustoličevanju karantanskih knezov. S to idejo sem začel, na koncu pa je v moji glavi prevladalo vprašanje, zakaj smo Slovenci takšni, zakaj imamo tako neveselo zgodovino. Odgovor sem našel v Bibliji: kar je v slovenski zgodovini šlo narobe, je šlo zaradi napačnega prvega krsta, ki je do danes ostal nesrečna duhovna formula slovenstva. Ugotovil sem, da je bil ta krst kravja kupčija – politična pogodba, ki jo je sklenil tedanji knez Karantanije Borut zato, da je dobil vojaško pomoč Bavarcev, da se je otresel Obrov. To je bil civilizacijski vstop v območje zahodne Evrope, v navidezno krščanstvo, a ima od krščanstva le zunanji juridični in liturgični aspekt. Ta krst ni bil pričevanje spreobrnitve, temveč kupovanje odpustka. Ni šlo za reševanje duš za večnost, ampak za zelo kratkotrajno vojaško pomoč. Kakor vemo, se račun niti v kategorijah zemeljskega ni izšel.
... ... ...

Dostop do celotnega intervjuja v DELU >>>>>

Ni komentarjev: