10. maj 2011

Pazite, da ne naredite iz Kristusa Mojzesa

 Pazite torej, da ne naredite iz Kristusa Mojzesa, kakor da ni Kristus počel nič drugega, kot učil in skrbel za zgled, kar počnejo tudi ostali svetniki, kot da je evangelij preprosto učbenik za učenje postave. Zatorej je treba razumevati Kristusa, njegovo besedo, dela in trpljenje na dva načina. Prvič, kot zgled, ki vam je predstavljen ter mu morate slediti in ga posnemati, kot pravi sv. Peter v 1 Pt 4*: "Kristus je trpel za nas in nam zapustil zgled." Ko torej vidite, kako on moli, se posti, pomaga ljudem in jim izkazuje ljubezen, bi morali tudi vi ravnati enako, tako pri sebi kot za svojega bližnjega. Ampak to je le majhen del evangelija, ki mu na tej osnovi  niti ne moremo reči evangelij. Na tej ravni vam namreč Kristus ne more biti nič kaj bolj v pomoč kot kak drug svetnik.  Njegovo življenje ostaja njegova last in vam nič ne daje. Na kratko: ta način [da torej razumemo Kristusa le kot zgled] ne ustvarja kristjanov, ampak hinavce. Kristusa je treba razumevati na dosti višji ravni. Čeprav je  ta višja raven zelo dolgo veljala kot nekaj najboljšega, so o njej le redkokdaj pridigali.  Najpomembnejša zadeva in temelj evangelija je, da  Kristusa, preden ga vzamete za zgled, sprejmete in spoznate kot dar, kot darilo, ki vam ga Bog poklanja kot vašo last.  To pomeni, da ko vidite ali slišite, da Kristus nekaj dela ali trpi, ne dvomite, da sam Kristus, s svojimi deli in trpljenjem, pripada vam.  Na to se lahko enako trdno zanesete, kot da ste to vi sami storili, oziroma enako, kot da ste vi Kristus.  Vidite, to je tisto, kar pomeni imeti pravo razumevanje evangelija, oziroma prekipevajoče Božje dobrote, ki je  ne prerok ne apostol ne angel nikoli  ni zmožen v polnosti izraziti in je nobeno srce ne more ustrezno doumeti in se ji načuditi. To je velik ogenj Božje ljubezni do nas, po katerem prejmeta srce in vest srečo, varnost in zadovoljstvo. To je tisto, kar pomeni oznanjevanje krščanske vere. Ravno zato se tako oznanjevanje imenuje evangelij, kar pomeni po naše veselo, dobro in tolažilno oznanilo. Ravno zato pravimo apostolom dvanajst oznanjevalcev.

 (Martin Luther) 


*Točneje: 1Pt 2,21. V 1Pt 4 je ta tematika sicer zajeta, a bolj posredno.

Ni komentarjev: