Jezus Kristus, naš Bog in Gospod, pa nas, preljubi bratje, ni tega samo z besedami učil, marveč je tudi v dejanju spolnjeval. In ker je rekel, da je prišel iz nebes zato, da bi vršil Očetovo voljo, je med drugimi čudovitimi krepostmi, s katerimi je razodeval božje veličastvo, na svoji trpljenja polni poti tudi zmeraj kazal Očetovo potrpežljivost. Sploh je vsa njegova dejanja od njegovega prihoda dalje spremljala potrpežljivost in jim vtisnila svoj pečat. Najprej, ko je božji sin prišel s svojega nebeškega veličastva na zemljo, ni imel za prenizko, da si je nadel človeško meso in vzel nase tuje grehe, ko sam ni bil grešnik. Za čas je odložil nesmrtnost in hotel postati umrljiv, da bi bil, dasi nedolžen, za odrešenje grešnikov umorjen. Gospod se dá hlapcu krstiti, in da bi dal odpuščanje grehov, hoče umiti svoje telo v kopeli prerojenja. Štirideset dni se posti, ki drugim daje obilno jesti, lačen je in glad čuti, da bi se z nebeškim kruhom nasitili, kateri so bili lačni besede in milosti. S hudičem, ki ga skuša, se spoprime in zadovoljen, da je premagal tako hudega sovražnika, ga zavrne samo z besedami. Učencem ni oblastno gospodoval kakor hlapcem, marveč jih je dobrotljivo in krotko z bratsko ljubeznijo ljubil. Ponižal se je in apostolom celo noge umil, da bi s svojim zgledom dal nauk, kakšen bodi hlapec s sebi enakimi tovariši, ko je Gospod s hlapci tako ravnal. Ne čudimo se, da je s poslušnimi tovariši tako ravnal, ko je zmogel celo to, da je Juda do zadnjega dolgo trpel in prenašal, jedel s svojim neprijateljem, poznal sovražnika med svojimi, pa ga ni javno razkril, ni zavrnil izdajalčevega poljuba. In kako ravnodušno, kako potrpežljivo je prenašal Jude! Neverne je s prigovarjanjem spreobračal k veri, nehvaležnim prijazno stregel, njih ugovorom pohlevno ugovarjal, s prevzetnimi milo ravnal, preganjalcem se ponižno vdal in do ure, ko je na križu trpel, skušal zbirati okrog sebe morilce prerokov in upornike zoper Boga.
Sad potrpežljivosti 6. Svetega Cecilija Cipriana izbrani spisi, Drugi del. Ljudska knjigarna, Ljubljana 1942. S. 222-223.
Ni komentarjev:
Objavite komentar