23. julij 2011

Skupno življenje in potrpljenje

Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova.
10 Kajti kdor hoče ljubiti življenje
in videti dobre dni,
naj zadržuje svoj jezik od zla
in ustnice od zvijačnega govorjenja.
11 Ogiblji se zla in delaj dobro,
išči mir in hodi za njim.
12 Zakaj Gospodove oči so uprte v pravične
in njegova ušesa v njihovo prošnjo,
Gospodovo obličje pa je zoper hudodelce.
13 Le kdo vam bo škodil, če boste vneti za dobro? 14 Nasprotno, tudi če bi zaradi pravičnosti trpeli, blagor vam! Česar se oni bojijo, se ne bojte in ne plašite. 15 Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih.   (1Pt 3,8-15a)

Perikopa v tradicionalnem lekcionarju, določena za berilo na 5. nedeljo po Sveti Trojici je zelo praktične narave, saj govori o življenju v cerkveni, pa tudi v širši skupnosti.  Življenje v skupnosti je vedno zapletena reč, saj se v njej pojavljajo ljudje z različnimi osebnostmi lastnostmi, potrebami, zahtevami, slabostmi in kar je še takega. Življenje v skupnosti nikoli ni "domek, sladki domek", kajti vsako skupnost sestavljamo ljudje, ki smo še vedno grešni. Tudi cerkveno skupnost sestavljajo osebki, ki so sicer v Božjih očeh pravični, ampak ta pravičnost je forenzična, in še vedno živijo v prav istih telesih, z istimi možgani, istim razumom, temperamentom in voljo, kot so živeli pred opravičenjem.

Apostol Peter našteva v 8. vrstici lastnosti, ki naj bi jih izkazovali v medsebojnem življenju (sloga, sočutje, bratoljubje, usmiljenost, ponižnost). Vsebina 9. vrstice pa se nanaša na nevračanje hudega s hudim v vseh oblikah. Tudi Jezus je rekel nekaj podobnega: "Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami" (Lk 6,28) Zakaj naj blagoslavljamo? Peter jasno pove, da zato, ker smo bili poklicani, da bi bili sami deležni blagoslova. Kristjan mora biti za okolico vir blagoslova, ne kamen spotike. Seveda mu njegovo blagoslavljanje ne jamči, da ne bi kljub temu ostal kamen spotike, toda kristjan ni bil poklican v to, da zmerja in preklinja tiste, ki tako delajo. Ne glede na to, ali nam dobro delo na tem svetu kaj koristi ali ne, smo dolžni delati dobro. Tudi trpljenje zavoljo pravičnosti nam je v blagor, pa ne zato, ker bi nam prinašalo kake zveličavne zasluge pri Bogu, ampak, ker je pokazatelj tega, da smo na Božji poti. Jezus je rekel:  "Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5,11.12) Seveda pa se je treba zamisliti, v kolikor to hudo govorjenje ne bi bilo lažnivo, ampak resnično!

Zatorej, kakor je bil Kristus po smrti in trpljenju obujen, tako čaka tudi tistega, čigar pristna in iskrena vera je kamen spotike ali še kaj hujšega, nebeški blagoslov. Naj nam da Bog vsem živeti v skladu z blagoslovi, ki nam jih je on sam podelil že na tem svetu.




Ni komentarjev: