Stati inu obstati - izvirni kontekst

Bržkone ga ni Slovenca, ki ne bi vedel za geslo "Stati inu obstati". Gre za znane Trubarjeve besede, ki jih najdemo na slovenskem evrskem kovancu, na grbu kardinala Franca Rodeta, na predlogu za nov slovenski grb, ki ga je izdelal Zmago Jelinčič in najbrž še kje. Ali sploh vemo, od kod je vzeto to geslo? Gre za besede, ki so vzete iz Trubarjeve pridige o veri, ki je sestavni del Trubarjeva prvega Katekizma iz davnega leta 1550, torej iz prve slovenske knjige. Spodaj citirano besedilo podaja širši kontekst teh besed in je napisano v sodobni knjižni slovenščini, tako da je, za razliko od originala, bolj razumljivo.

Če pa bi hoteli  takšne in drugačne Božje tolažbe, besede in obljube dojeti in premisliti z našim lastnim razumom      in modrostjo,  še zlasti, kadar nam  gre slabo ali kadar ležimo na smrtni postelji  in kadar ne čutimo  in se ne moremo oprijeti ničesar od  tega, kar  nam  Bog obljublja), potem bi dvomili  o Božjih obljubah, ne bi se menili zanje in bi celo odpadli od Boga in od njegove besede. 

 Zato v stiskah  potrebujemo pravo vero. Ta  v nas  stori,   da  se trdno  zanašamo   na  preprosto  ter golo Božjo  obljubo njegovih    besed   do  smrti,  da  srčno, voljno   ter  ponižno čakamo    na  to, kar  nam  je   Bog   obljubil,  in  da  brez vsakega    dvoma    verujemo, da  gotovo   pride  čas,  v  katerem   bo  Bog   izpolnil  svojo   besedo    in obljubo,   kajti  Bog je  resničen   in vsemogočen:      pri  njem   ni  nobena stvar  nemogoča      -  kar  on   hoče,  to  zmore    narediti   (Lk   1,37;  Mr 9,23;  Ps 115,3). Če  pa  zdaj,  v tem  življenju,  ne prejmemo      vsega,  kar nam  je   Bog   obljubil,  bomo    to  gotovo   prejeli  po   tem  življenju,  v nebesih.

  S takšno  vero  more  kristjan  v stiskah  in  skušnjavah  stati  in  obstati in se zoperstaviti  neveri, ki tiči v našem mesu. Z njo se lahko  zoperstavi svoji nespametni     modrosti    in  razumnosti   in  temu   svetu  ter  hudiču, da nas vsi skupaj ne bi odvrnili     ali speljali od Božje besede  in da ne bi dvomili  in omahovali  glede Boga in njegove besede. 

  Toda   takšna   vera  ne  pride   iz  nas in  ne  zraste  iz  našega  mesa, temveč je v nas vlita  iz nebes.  Prava vera je  Božji  dar  ali darilo,  kakor o tem  pričuje   sam Kristus,    ki  svetemu   Petru  govori   takole:   "Meso in kri  ti  tega  nista razodela, temveč    moj  Oče,  ki je  v nebesih."    (Mt  16,17). To  vero   nam   Bog   daje  po   svoji  besedi  svetega   evangelija, kadar   jo  s  pravim   srcem    poslušamo     in  jo  sprejmemo      ter vanjo verujemo     (Rim   10, 9-10).   In  daje  nam  jo  po   zakramentih     svetega krsta  in po  Kristusovi    večerji, tako  da  takšna   vera  v nas  raste in  se veča  od  dne   do  dne;  po  moči   Svetega  Duha     spreminja    naša  srca k dobremu     in  naredi,  da  se popolnoma       in  z  gotovostjo   naslonimo na  Božjo  besedo    kakor   na  trden  zid* oziroma    oporo,   ali kakor  na dober,   obstojen   temelj.

__________

*Db. steno.

Vir citata: Primož Trubar, Katekizem (1550) v sodobni slovenščini. Slovenj Gradec, Združenje Trubarjev forum, 2009. S.213.215.