06. oktober 2012

Zvest je Bog

Razvaline starega Korinta. Vir: Wikipedia.
Vedno se za vas zahvaljujem svojemu Bogu za Božjo milost, ki vam je bila dana v Kristusu Jezusu, kajti v njem ste vsestransko obogateli v vsej besedi in v vsem spoznanju. Pričevanje o Kristusu se je namreč med vami utrdilo, tako da vi, ki pričakujete razodetje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ne pogrešate nobenega daru milosti. On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa. 
                                   (1Kor 1,4-8)

Ko človek bere zgornje besede, ki so vzete z začetka Pavlovega Prvega pisma Korinčanom, bi lahko povsem upravičeno mislil, da piše Pavel kaki nadvse vzorni cerkvi. Korint je bil v 1. stoletju rimska kolonija. Zaradi ugodne geografske lege je bilo mesto zelo cvetoče in pomembno  obrtniško-trgovsko središče, kamor so prihajali priseljenci iz celega Sredozemlja. V mestu je bilo veliko uspešnih podjetnikov in celo podjetnic. Bogastvo pa je prinašalo s sabo tudi mnogeb probleme, med njimi razvrat. V takih razmerah je nastajala in se oblikovala korintska cerkev.

Pavel  že v 10. vrstici 1. poglavja omenja   v tej skupnosti strankarstvo, kateremu je apostol namenil veliko pozornost. Naslednji problem v tej cerkvi  je bilo nečistovanje. Dalje, verniki so se pravdali pred poganskimi sodišči. Med verniki ni bilo prave ljubezni, tako so tisti, ki so se imeli za bolj močne v veri pohujševali šibkejše in s tem zlorabljali svojo krščansko svobodo. Zlorabe so se dogajale celo pri Gospodovi večerji. Mnogi člani cerkve so se imeli za super-duhovne, kar je povzročalo dodatne težave. Pojavljale so se tudi verske zmote, kot je nevera v vstajenje. In še bi se  našlo. Vpliv prejšnjega življenja in zunanjih okoliščin je terjal svoje.

Toda Pavel se kljub temu zahvaljuje Bogu za milost, ki so jo bili deležni korintski kristjani. Pohvali jih tudi, ker so obogateli v vsej besedi in spoznanju itn. Zakaj? Če bi gledal s čisto človeškega stališča, res ni bilo kaj dosti hvaliti. Toda Pavel pravi: "On vas bo tudi do konca utrdil, da boste brez krivde na dan našega Gospoda Jezusa Kristusa." (1Kor 1,8) Kristjan ni oseba v rokah drugega človeka ali nekakšne slepe usode, ampak je v Božjih rokah. Bog ni Bog obupa, ampak Bog upanja. On je tisti, ki po svoji milosti skrbi za svoje ljudstvo in ga utrjuje za  dan sodbe. Pisano je namreč: "Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom." (1Kor 1,9)  Naš Bog ni nekdo, ki bi nas prepustil lastni usodi,  ampak je zvest. On ni tak, da bi nas najprej poklical v občestvo s svojim Sinom, potem pa bi nas bil pripravljen prepustiti pogubljenju, kot mnogi zmotno mislijo.

Ker je tako, Bog pričakuje, da bomo tudi mi hoteli biti zvesti in živeti v skladu z milostjo, ki nam jo je on podaril. On je z nami.


Ni komentarjev: