24. november 2012

Mesijanska obljuba

Glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko obudim Davidu pravično mladiko. Vladal bo kot kralj in bo modro ravnal, prav in pravično bo delal v deželi. V njegovih dneh bo Juda rešen in Izrael bo prebival na varnem. To pa je ime, s katerim ga bodo klicali: "GOSPOD, naša pravičnost."
Zato, glej, pridejo dnevi, govori GOSPOD, ko ne bodo več rekli: "Kakor živi GOSPOD, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele," ampak: "Kakor živi GOSPOD, ki je potomce Izraelove hiše odpeljal iz severne dežele in iz vseh dežel, kamor jih je bil razkropil, in jih pripeljal, da bodo prebivali na svoji zemlji."
 (Jer 23,5-8)

Bog je v Jer 23,5 potrdil preroku Jeremiju, kar je  že davno prej obljubil kralju Davidu: "Ko se ti dopolnijo dnevi in boš legel k svojim očetom, bom povzdignil tvojega potomca, ki bo izšel iz tvojega telesa, in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke."  (2Sam 7,12.13)  Besede izrečene Davidu se lahko nanašajo na njegovega sina Salomona,  a le delno, saj Salomon ob vsem svojem modrem ravnanju in pravičnosti   ni vladal na veke, proti koncu življenja pa je celo zašel na stranpoti. To isto potrjuje Bog po Jeremiju, ko pravi, da bo Davidu obudil pravično mladiko. Napoved  osebe, ki se imenuje mladika, najdemo tudi v Zah 3,8.9 in v Zah 6,12. Na slednjem mestu pravi:  "Povej mu in mu reci: 'Tako govori GOSPOD nad vojskami: Glej, mož, ki mu je ime Mladika! Kjer bo on, bo brstelo in on bo zidal GOSPODOV tempelj.'"  Ta prerokovani kralj iz Davidovega rodu, mladika, ima vse značilnosti pravičnega in modrega vladarja.

V 23,6 napoveduje Jeremija  Božjemu ljudstvu odrešitev in varnost.  Vse te prerokbe so se po pisanju novozaveznih piscev uresničile v Jezusu Kristusu. Ko so prišli modri z Vzhoda, so povprašali Heroda: "Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj?" (Mt 2,2a), preden pa se je Jezus rodil, je Bog naročil Jožefu: [D]aj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov." (Mt 1,21) Ime Jezus pomeni v izvirniku: "Jahve rešuje." Toda Jeremija tu navaja drugo ime: "GOSPOD (Jahve), naša pravičnost." To ime je nosil kralj Sedekija (Cidkijahu), kar je videti kot paradoks, kajti o njem je kronist napisal naslednje: "Sedekíja je imel enaindvajset let, ko je postal kralj, in enajst let je kraljeval v Jeruzalemu. Delal je, kar je hudo v očeh GOSPODA, njegovega Boga. Ni se ponižal pred prerokom Jeremijem, ki je govoril iz GOSPODOVIH ust." (2Krn 36,11-13) Resnični in upravičeni nosilec imena GOSPOD, naša pravičnost torej ne more biti odpadniški kralj Sedekija, ampak se nanaša na prihodnjega mesijanskega vladarja, torej Gospoda Jezusa Kristusa.

V nadaljevanju  napoveduje prerok novo dobo,  "ko ne bodo več rekli: 'Kakor živi GOSPOD, ki je pripeljal Izraelove sinove iz egiptovske dežele.'" (Jer 23,7) Povedal je, da je pred Božjim ljudstvom mesijanska doba, ki bo zasenčila izhod izraelskega ljudstva   iz egiptovskega suženjstva, ki se je zgodilo pod Mojzesovim vodstvom. Evangelist Janez je zapisal: "Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu." (Jn 1,17)  Mojzes je res šel na čelu ljudstva iz Egipta, toda v resnici je bil Bog tisti, ki je poskrbel za to veliko odrešitev. Vsi, ki so bili rešeni iz Egipta, so pozneje, vsaj v telesnem smislu, pomrli. Mojzes je prejel od Boga postavo (zakonik), ki nikogar ni mogla odrešiti, kajti zakoni so na svetu zato, da (ob)sodijo. Jezus je Mesija, ki je prišel na svet, da bi prinesel  resnico in milost. Resnica pripoveduje o Božji svetosti in človekovi brezupni grešnosti, milost pa grešnega človeka opravičuje. Zato je Mesijevo kraljestvo večje in pomembnejše od eksodusa Izraelcev pod Mojzesom.

Jezus Kristus je Pot, Resnica, Življenje, Pravičnost, Odrešenje in Varnost.  On je resnični in edini pravi nosilec nove dobe, katere predokus uživa vsak, ki vanj veruje. On je večni Kralj, ki  bo nekega dne svoje  razkropljeno ljudstvo  zbral v svojem večnem kraljestvu.

Ni komentarjev: