Zaslužni profesor dr. Marko Kerševan je na simpozijih ob 500
letnici Trubarjevega rojstva razmišljal o odnosu med Trubarjevo versko
in jezikovno-knjižno dejavnostjo[...]
...
Tako Kerševan v povzetku sklene: »Takega vzpona
slovenščine v knjižni jezik v 16. stoletju ni mogoče pojasniti zgolj z
večjo vnemo protestantov za širjenje svojih naukov in z izkoriščanjem
možnosti, ki jih je ponujal tisk, saj verske vneme pri širjenju njihovih
naukov vsaj jezuitom in kapucinom v tistem in poznejšem obdobju ni
manjkalo in tudi tisk je bil na voljo vsem. Pojasniti ga je mogoče le z
upoštevanjem bistveno drugačnega pomena in mesta (Božje) besede v cerkvi
in za cerkev. Ta pomen je izhajal iz drugačne osredinjenosti na
Kristusa, na učlovečeno Božjo Besedo in odrešujočo besedo evangelija. V
takem pojmovanju je cerkev creatura verbi, kot je zapisal Luther. Med protestantskim pojmovanjem cerkve kot ›cerkve Božje besede‹ – ki je po Božji besedi nastala in po službi Božji besedi obstaja – ter Trubarjevo ›cerkvijo Božjo slovenskega jezika‹ je nerazdružna zveza. Cerkev služi Božji besedi po človeški besedi, ki je vselej beseda konkretnega človeškega jezika.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar