12. maj 2013

Krščanstvo ali morala?

J. Tominc: Družina dr. Frušiča
Krščanstvo je pomešano z moralo. To je splošen pojav pri vseh družbenih slojih te dežele.* Včasih pravijo krščanstvu »religija javne šole«, izraz pa je skoval dr. Thomas Arnold of Rugby. Krščanstvo je po njegovem »morala s primesjo čustev« in nič več. Kristjan je  popoln fin gospod, torej človek, ki ne dela določenih stvari. 

Toda to ni resnično krščanstvo, to ni Božje kraljestvo.  Vse to lahko počneš sam. Tisto, o čemer je govoril dr. Arnold, ni nič več kot etika in morala, torej negativna, hladna in bedna religija, nekaj, kar vedno vse prepoveduje in nikoli ničesar ne daje.

Tako govorjenje  je  postalo del pridiganja evangelija.  Ne branim viktorijancev, saj menim, da so naredili  Božjemu kraljestvu veliko škode.  Večina od njih ga je spustila na raven morale in spodobnosti, iz nedelje pa so naredili dan brez vedrine in veselja.

Skladno z njihovim učenjem je krščanstvo nekaj, kar dela ljudi bedne in jim daje občutek, da so zgube na celi črti.  Poskušajo biti boljši, a ne morejo uspeti, temveč morajo še naprej poskušati, saj naj bi bil to edini način za vstop v Božje kraljestvo, oziroma v nebesa. Vse je odvisno od tvojega življenja in tvoje aktivnosti. Zatorej poskušaš in poskušaš, oziroma po Miltonovih besedah: »Preziraš radosti in živiš naporne dni,« ves čas poskušaš, a nikoli ne uspeš.

Avtor: dr. Martyn Lloyd-Jones. Poslovenil: Dizma.


*Avtor misli Veliko Britanijo, a tudi drugje ni bistveno drugače. (Op. prev.) 


Ni komentarjev: