27. julij 2013

Avguštin o pravilni rabi hrane

Slišim glas svojega Boga, ko ukazuje: Varujte se, da vaša srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo! Pijančevanje je daleč od mene; usmilil se boš, da mi ne pride blizu. Pač pa požrešnost še tu in tam zalezuje tvojega služabnika: usmilil se boš, da odide daleč od mene! Zakaj nihče ne more biti vzdržen, če ti ne daš. Mnogo nam daješ, če te prosimo, in kar koli smo dobrega prejeli, preden smo prosili, smo od tebe prejeli. In tudi, da to pozneje sprevidimo, tudi to smo od tebe prejeli.
Učil si me, dobri Oče, da je čistim vse čisto, a slabó je za tistega, ki v spotiko, in·da je vsaka tvoja stvar dobra in da se ne more nič zametati, če se s hvaležnostjo uživa; in da nas jed ne postavi pred Boga in da naj nas nihče ne sodi zaradi jedi in pijače; in da kdor je, naj tistega, ki ne je, ne zaničuje, kdor pa ne je, naj tistega, ki je, ne sodi. Tega sem se naučil in zato hvala  ti in slava ti, moj Bog in učitelj, trkaš na moja ušesa in razsvetljuješ moje srce: reši me vsakršne skušnjave!

Ne bojim se nečistosti jedi, pač pa nečistosti poželenj Vem, da je bilo Noetu dovoljeno uživati vse vrste mesa, ki mu je moglo rabiti za hrano, da se je Elija hranil z mesom in da se Janez, ki je bil obdarjen s čudovito vzdržnostjo, ni oskrunil z živalmi, ki so mu rabile za jed, to je s kobilicami. Vem tudi, da je Ezava poželenje po leči ukanilo in da je David celo zaradi poželenja po vodi samega sebe grajal, vem, da naš Kralj ni bil z mesom skušan, ampak s kruhom. Tako je tudi ljudstvo zaslužilo kazen, ne ker se mu je zahotelo mesa, temveč ker je zaradi poželenja po jedi godrnjalo zopet Gospoda.
Stojim sredi teh skušnjav in se bojujem dan na dan zoper poželenje po jedi in pijači: kajti tu zla ne morem z enkratnim sklepom pretrgati in mu nikoli več pustiti do sebe[…] In kdo je, Gospod, ki bi se ne dal zapeljati tu in tam preko meja nujne potrebnosti? Kdor že je, velik je in poveličuje naj tvoje ime. Jaz pa nisem, ker sem grešen človek. Vendar tudi jaz poveličujem tvoje  ime in prosi naj te zaradi mojih grehov on, ki je svet premagal in prišteva tudi mene k slabotnejšim udom, kajti tudi njegovo nepopolnost so videle tvoje oči in v tvoji knjigi bodo vsi zapisani.

Iz: Avrelij Avguštin, Izpovedi X,31, Mohorjeva družba, Celje 1991. S.225-227.

26. julij 2013

Katerina Vidner Ferkov: Najstniki in pornografija - ne tako lepi par

Zakaj bi se sploh kdorkoli v sveti grozi križal, če najstnika zaloti s seksualno eksplicitno vsebino na zaslonu? 

Univerza v Københavnu ugotavlja, da 88 odstotkov fantov in 45 odstotkov deklet starih od 15 do 25 let dostopa do pornografije na spletu.

Človek je na moč radovedno bitje in ni ga bolj radovednega, kot je najstnik. Če danes gledajo človeška telesa na spletu, so nekoč špegali skozi luknje na steni spalnic.

Spomnimo se tudi motivov na starih grških vazah. Erotikon, skratka. 

Hlepenje za telesnimi užitki je staro kot človeštvo. Vendar sta, kakor ponavadi, dve plati medalje - tudi, pri najstnikih in uporabnikih pornografije.

24. julij 2013

Ena neotetzeljanska


Danes sem  na Facebooku našel  duhovit izrek, ki ga je prosto po Johannesu Tetzlu napisal Chris Rosebrough. V poslovenjeni obliki (prev. Dizma) bi bila zadeva lahko tudi takšna:

"Brž ko novemu sledilcu na Twitterju  novica zazvoni,
 takrat iz vic ena dušica  gori v nebesa  zleti."

Danes imamo cel kup neo-pojavov, neo-ljudi in neo-reči: neodarvinizem, neoekonomiste, neoateiste, neoliberalce, neokalvinzem itn., zakaj torej ne bi imeli tudi neotetzeljancev?

P.s. Obogatitev podobe papeževega Twitterja s podobico omenjenega Tetzla je moje delo.


21. julij 2013

Zgodovina reformacije 16. stoletja

Vir: spletna stran Vedež

Na spodnji povezavi do spletne strani Monergism si lahko brezplačno snamete knjigo J. H. Merle D'Aubigne v elektronski obliki, z naslovom

History of the Reformation of the Sixteenth Century.

KLIK za dostop do spletne strani Monergism.com >> 

 

20. julij 2013

Še o krivih prerokih

Tako govori GOSPOD nad vojskami: Nikar ne poslušajte besed prerokov, ki vam prerokujejo in vas slepijo. Oznanjajo videnja lastnega srca, ne pa tega, kar prihaja iz GOSPODOVIH ust. Zaničevalcem GOSPODOVE besede nenehno pravijo: "Mir boste imeli." Vsem, ki vztrajajo v trmi svojega srca, pravijo: "Nad vas ne pride nesreča."
(Jer 23,16.17)

Če tole ne bi bilo napisano že nekaj stoletij pred Kristusom, bi človek utegnil pomisliti, da se zgornje svarilo nanaša na današnji čas, ko kar mrgoli krivih prerokov vseh vrst.

Danes na splošno vlada prepričanje, da so danes bistveno drugačni časi kot nekoč, in da je treba danes  ljudem posredovati prijazna sporočila, kajti "sodobni človek" je baje bistveno drugačen, kot tisti ljudje v srednjem veku, ali celo v bronasti dobi. Veliko stvari, o katerih piše Biblija, danes ne velja več, ker živimo v drugačnih časih, ko velja ena sama stvar, to pa je ljubezen. Bog nas ljubi take kot smo, zato je pomembno le to, da smo prijazni eden do drugega. Cerkve, ki so bile nekoč trdnjave evangelija, so zvodenele v mešanico družabnih klubov in karitativnih ustanov. Tako sploh ni več pomembno, kaj, v koga in komu veruješ, ampak, da si "dober človek". Toda to ni krščansko sporočilo, kajti Jezus je rekel: "Nihče ni dober razen enega, Boga." (Lk 18,19b) V osnovi smo vsi ljudje grešniki, toda to sporočilo ne gre v kontekst "sodobnega človeka", ki je sicer pripravljen slišati, da nihče ni popoln, da pa bi bil v Božjih očeh popolnoma zavržen, to je zanj že krepko preveč. Toda Bog pravi: "Ne poslušajte ljudi, ki vam laskajo in vam pihajo na dušo, češ, mir boste imeli, nič hudega se vam ne more zgoditi. To so besede krivih prerokov." To niso Božje besede, to niso besede evangelija, čeprav jih velikokrat oznanjajo celo pridigarji v cerkvah, ki same sebe  imenujejo po evangeliju!

Jezus ni bil "prijazen" na način, kot so "prijazni" krivi preroki. Pravzaprav je bil prijazen do tistih, ki so se zavedali svoje grešnosti, do tistih, ki se je niso hoteli, je bil zelo oster. Če bi bil "prijazen" na način krivih prerokov in bi vsem laskal, zagotovo ne bi končal na križu.  Toda njegova smrt je imela posebno vlogo.  Sv. Pavel pravi: "[K]o smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki." (Rim 5,6-8) Jezus ni umrl za "pravične", ampak za brezbožne in grešnike. Sam Jezus je povedal, da ni prišel klicat pravičnih, ampak grešnike (cf. Lk 5,32), torej tiste, ki so se zavedali svoje grešnosti. Take vabi: "Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek." (Mt 11,28) On sprejme vse, ki po milosti zapustijo trmo svojega srca in pridejo k njemu po popolno opravičenje, torej čisto drugače, kot govorijo krivi preroki. 


18. julij 2013

Tetzel ima mlade



Te dni nas mediji pridno obveščajo, da so se v papeškem Vatikanu zelo domiselno spomnili, na kake načine bi bilo možno danes podeljevati odpustke. O tem si lahko nekaj preberete v spodnjem odlomku in v članku na povezavi:
...
Danes lahko odpustek dobijo tudi udeleženci svetovnega dneva mladih, ki pa pravzaprav traja ves teden, od 23. do 28. julija. Tisti, ki ne morejo v Rio, pa lahko priložnost dobijo, če v živo in pobožno spremljajo verske obrede po elektronskih medijih. Poleg spovedi, seveda.
Odpustek je na voljo tudi sedmim milijonom sledilcev papeževih tvitov. Papež tvita običajno enkrat dnevno v osmih jezikih: španščini, italijanščini, portugalščini, angleščini, nemščini, poljščini, francoščini in arabščini.
...
Več na spletni strani Časnika >> 
Pokojni Johannes Tetzel bi bil te nedvomne obogatitve načinov  razdeljevanja domnevnega "zaklada milosti", s katerim se hvalijo v rimski cerkvi, zagotovo zelo vesel.


14. julij 2013

Pavel obrača, Bog obrne

Korint v Pavlovem času
Neke noči pa se je Gospod prikazal Pavlu in mu rekel: "Ne boj se! Govôri in ne mólči! Zakaj jaz sem s teboj. Nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti storil kaj zlega, kajti v tem mestu imam veliko svojih ljudi." Ostal je tam eno leto in šest mesecev ter med njimi učil Božjo besedo. 

(Apd 18,9-11)

Zgoraj opisano videnje je apostol Pavel doživel na svojem drugem potovanju, ko se je mudil v Korintu. Korint je bil v 1. stoletju po Kristusu imenitno mesto, gospodarsko in politično središče rimske province Ahaje. Mesto je imelo status rimske kolonije, v njem so prevladovali rimski običaji in rimsko pravo. V tem kozmopolitskem kraju so bile prisotne različne religije, v njem pa je živelo tudi veliko Judov. 

Pavlovo delo evangeliziranja korintskih Judov je imelo omejen uspeh, kateremu je sledilo nasprotovanje, zato se je Pavel odločil, da bo oznanjal poganom. Pavel je imel navado, da je hitro zapustil kraje, kjer se je pojavilo nasprotovanje evangeliju, zato smemo sklepati, da je tudi v Korintu kanil storiti enako. Toda Božji načrt je bil drugačen. Gospod, ki se mu je prikazal, mu je povedal tri stvari.
  1. Pavel naj nadaljuje z oznanjevanjem.
  2. Pavla naj ne bo strah, saj ga bo Gospod (ob)varoval.
  3. Gospod ima v Korintu veliko svojih ljudi. 
Menim, da prva in druga točka ne potrebujeta komentarja, zato se posvetimo tretji, kjer pravi, da je imel Gospod v Korintu veliko svojih ljudi. Med te ljudi niso sodili samo tisti, ki so že sprejeli evangelij, kot so bili Akvila in Priskila (cf. Apd 18,2), Titij Just (ib. v. 7) in Krisp (ib. v. 8), ampak tudi taki, ki evangelija še niso poznali, a jih je  Bog kljub temu že poznal kot svoje ljudi. Pavel je nato nepričakovano dolgo, celo leto in pol, sejal seme besede v Korintu. Mnogo semena je padlo na rodovitno zemljo (cf. Mt 13,8), sprejeli pa so jo vsi tisti, ki so bili določeni za večno življenje (cf. Apd 13,48 JUB. EKU). Gospod je torej štel za svoje ljudi vse, ki so že sprejeli vero, pa tudi  tiste, ki naj bi jo šele sprejeli po Pavlovem oznanjevanju v naslednjem letu in pol. Gospod namreč v naprej pozna svoje (cf. 2Tim 2,19).  Kako to vse skupaj deluje, opisuje Pavel na drugem mestu: "Kajti tiste, ki jih je že vnaprej poznal, je tudi vnaprej določil, naj bodo skladni s podobo njegovega Sina, da bi bil ta prvorojenec med mnogimi brati. Tiste, ki jih je vnaprej določil, je tudi poklical; in tiste, ki jih je poklical, je tudi opravičil; tiste pa, ki jih je opravičil, je tudi poveličal." (Rim 8,29.30)  Pavel je besedo le sejal, Bog pa je bil tisti, ki je poskrbel, da je padla ob pravem trenutku na prava tla. Da, tukaj je govora o  izvolitvi in vnaprejšnji določitvi, ki sta žal mnogim evangelijskim kristjanom trn v peti. Ampak beseda, Scriptura,  pravi tako.

Tudi danes ima Bog na svetu veliko svojih ljudi. Nekateri med njimi so ga že spoznali, drugi ga pa šele bodo preko sejanja besede. O tej pa pravi Bog preko preroka Izaija: "[T]akó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal." (Iz 55,11)


05. julij 2013

Časi se spreminjajo


Zlo na pohodu, a le do določene meje

Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. 3 Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval GOSPODU daritev od sadov zemlje.  Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tolšče. GOSPOD se je ozrl na Abela in njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel. GOSPOD je rekel Kajnu: "Zakaj se jeziš in zakaj ti je upadel obraz? Ali ga ne boš vzdignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, greh preži nate pri vratih, njegovo poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!" Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: "Pojdiva ven!" Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.
GOSPOD je rekel Kajnu: "Kje je tvoj brat Abel?" Odvrnil je: "Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?" 10 In GOSPOD je rekel: "Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. 11 Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12 Ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu."
(1Mz 4,2b-12)

Zlo po navadi ne prodre nekam na velika vrata in v vsej svoji razsežnosti. Največkrat se začne kot nedolžna razpoka v jezu, ki se nato vse bolj širi in širi. Ko je prodrl greh v svet, se je vse skupaj začelo z enim samim sadežem v Edenskem vrtu. Ta navidez drobna kraja, verjetno bi se našel kdo, ki bi rekel: "Majhna napaka,"  pomeni prepad med Bogom in prvima človekoma, oziroma med Bogom in potomci prvih ljudi. Greh ni ostal omejen na storilca, ampak se širi z razmnoževanjem človeškega rodu. Vsi smo ga deležni (cf. Ps 51,7. Rim 7,14 ss.). Kar se je v prvem rodu začelo začelo z "majhno krajo", se je v drugem nadaljevalo z naklepnim umorom. V starih katekizmih je bil naklepni umor okvalificiran kot eden od štirih vnebovpijočih grehov.

Pa pojdimo k našemu primeru. Po izgonu iz Edenskega vrta sta se prvemu človeškemu paru rodila dva sinova, Abel in Kajn, ki sta se ukvarjala vsak s svojo kmetijsko panogo. Teologi si še danes razbijajo glavo s tem, zakaj je bila Abelova daritev sprejeta, Kajnova pa ne. Za nas to niti ni preveč pomembno. Dejstvo je, da je Kajna premagala zavist, ki se je transformirala v jezo, tej pa je sledil umor. Tu ni šlo za uboj na mah, saj je Kajn povabil nič hudega slutečega Abela na sprehod in ga pokončal. Na Božje vprašanje, kje je Abel, je Kajn reagiral s prikrivanjem in sprenevedanjem.  Prikrivala in sprenevedala sta se že njegova starša, ko sta zagrešila prvi greh (cf. 1Mz 3,8-13). Gre za tipično človeško reakcijo. nekoč so se ljudje zaradi greha sprenevedali in prikrivali pred Bogom. Danes so se mnogi elegantno znebili problema spreprostim zanikanjem Boga, zato se nimajo pred kom prikrivati ali sprenevedati, razen morda pred sosedi. Toda problema s tem niso rešili. Če sediš na tempirani bombi in se prepričuješ, da tempirana bomba ne obstaja, ti tvoje prepričevanje, ko bo bombo razneslo,  ne bo prav nič pomagalo.

Seveda bo večina rekla: "Jaz  nisem nikogar ubil, torej sem nedolžen." Jezus takim odgovarja : "Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu 'raká', bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče 'norec', bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja" (Mt 5,22) Noben umor ne zraste sam iz sebe, ampak iz jeze, sovraštva in kar je še takega. Bog zelo resno obravnava taka "ubijalska" čustva, kot so jeza, sovraštvo in podobno. Obstajajo pa tudi ljudje, kot je bil Kajn, ki tudi uresničijo tisto, kar si drugi le mislijo. Obstaja tudi vrsta umora, ki ji nekateri pravijo "načrtovanje družine".  Zloglasni dr. Gosnell je bil samo za eno lekcijo pred tistim, kar je že sedaj dovoljeno. Glede na izkušnje se lahko zgodi, da bo to, kar je počel omenjeni zdravnik, čez nekaj let postalo pravilo. Če preluknjaš jez, ne da bi ga popravljal, boš čez čas ostal brez jezu.

Božji Sin Jezus Kristus je prišel na svet kot drugi in večji Abel. Tudi on je bil po nedolžnem umorjen in to celo s "pravnomočno obsodbo". Ta dogodek pomeni največji triumf zla.  Njegovo celotno življenje je bilo neomadeževano z grehom, pred smrtjo je celo prosil za svoje morilce.  Razbojniku, ki je visel na sosednjem križu, je zajamčil vstop v Božje kraljestvo. Toda tej kulminaciji  zla je sledilo Gospodovo vstajenje. Tisto, kar je bilo videti kot triumf, se je končalo kot njegov poraz in obratno. Jezus je prišel kot Božje jagnje, ki odvzema greh sveta. On je premagal sile zla, in jih bo nekega dne tudi popolnoma onemogočil (cf. Raz 20,10.14). Kdor vanj veruje, ima večno življenje že tukaj in zdaj. Veruješ vanj?


01. julij 2013