05. julij 2013

Zlo na pohodu, a le do določene meje

Abel je pasel drobnico, Kajn pa je obdeloval zemljo. 3 Ko je preteklo nekaj časa, je Kajn daroval GOSPODU daritev od sadov zemlje.  Tudi Abel je daroval od prvencev svoje drobnice in njihove tolšče. GOSPOD se je ozrl na Abela in njegovo daritev, na Kajna in njegovo daritev pa se ni ozrl. Zato se je Kajn zelo ujezil in obraz mu je upadel. GOSPOD je rekel Kajnu: "Zakaj se jeziš in zakaj ti je upadel obraz? Ali ga ne boš vzdignil, če delaš dobro? Če pa ne delaš dobro, greh preži nate pri vratih, njegovo poželenje se obrača proti tebi, a ti mu gospoduj!" Tedaj je Kajn rekel svojemu bratu Abelu: "Pojdiva ven!" Ko pa sta bila na polju, se je Kajn vzdignil proti svojemu bratu Abelu in ga ubil.
GOSPOD je rekel Kajnu: "Kje je tvoj brat Abel?" Odvrnil je: "Ne vem. Sem mar jaz varuh svojega brata?" 10 In GOSPOD je rekel: "Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije iz zemlje k meni. 11 Bodi torej preklet z zemlje, ki je odprla svoja usta in iz tvojih rok sprejela kri tvojega brata! 12 Ko boš obdeloval zemljo, naj ti ne daje več svoje moči, blodil in begal boš po svetu."
(1Mz 4,2b-12)

Zlo po navadi ne prodre nekam na velika vrata in v vsej svoji razsežnosti. Največkrat se začne kot nedolžna razpoka v jezu, ki se nato vse bolj širi in širi. Ko je prodrl greh v svet, se je vse skupaj začelo z enim samim sadežem v Edenskem vrtu. Ta navidez drobna kraja, verjetno bi se našel kdo, ki bi rekel: "Majhna napaka,"  pomeni prepad med Bogom in prvima človekoma, oziroma med Bogom in potomci prvih ljudi. Greh ni ostal omejen na storilca, ampak se širi z razmnoževanjem človeškega rodu. Vsi smo ga deležni (cf. Ps 51,7. Rim 7,14 ss.). Kar se je v prvem rodu začelo začelo z "majhno krajo", se je v drugem nadaljevalo z naklepnim umorom. V starih katekizmih je bil naklepni umor okvalificiran kot eden od štirih vnebovpijočih grehov.

Pa pojdimo k našemu primeru. Po izgonu iz Edenskega vrta sta se prvemu človeškemu paru rodila dva sinova, Abel in Kajn, ki sta se ukvarjala vsak s svojo kmetijsko panogo. Teologi si še danes razbijajo glavo s tem, zakaj je bila Abelova daritev sprejeta, Kajnova pa ne. Za nas to niti ni preveč pomembno. Dejstvo je, da je Kajna premagala zavist, ki se je transformirala v jezo, tej pa je sledil umor. Tu ni šlo za uboj na mah, saj je Kajn povabil nič hudega slutečega Abela na sprehod in ga pokončal. Na Božje vprašanje, kje je Abel, je Kajn reagiral s prikrivanjem in sprenevedanjem.  Prikrivala in sprenevedala sta se že njegova starša, ko sta zagrešila prvi greh (cf. 1Mz 3,8-13). Gre za tipično človeško reakcijo. nekoč so se ljudje zaradi greha sprenevedali in prikrivali pred Bogom. Danes so se mnogi elegantno znebili problema spreprostim zanikanjem Boga, zato se nimajo pred kom prikrivati ali sprenevedati, razen morda pred sosedi. Toda problema s tem niso rešili. Če sediš na tempirani bombi in se prepričuješ, da tempirana bomba ne obstaja, ti tvoje prepričevanje, ko bo bombo razneslo,  ne bo prav nič pomagalo.

Seveda bo večina rekla: "Jaz  nisem nikogar ubil, torej sem nedolžen." Jezus takim odgovarja : "Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu 'raká', bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče 'norec', bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja" (Mt 5,22) Noben umor ne zraste sam iz sebe, ampak iz jeze, sovraštva in kar je še takega. Bog zelo resno obravnava taka "ubijalska" čustva, kot so jeza, sovraštvo in podobno. Obstajajo pa tudi ljudje, kot je bil Kajn, ki tudi uresničijo tisto, kar si drugi le mislijo. Obstaja tudi vrsta umora, ki ji nekateri pravijo "načrtovanje družine".  Zloglasni dr. Gosnell je bil samo za eno lekcijo pred tistim, kar je že sedaj dovoljeno. Glede na izkušnje se lahko zgodi, da bo to, kar je počel omenjeni zdravnik, čez nekaj let postalo pravilo. Če preluknjaš jez, ne da bi ga popravljal, boš čez čas ostal brez jezu.

Božji Sin Jezus Kristus je prišel na svet kot drugi in večji Abel. Tudi on je bil po nedolžnem umorjen in to celo s "pravnomočno obsodbo". Ta dogodek pomeni največji triumf zla.  Njegovo celotno življenje je bilo neomadeževano z grehom, pred smrtjo je celo prosil za svoje morilce.  Razbojniku, ki je visel na sosednjem križu, je zajamčil vstop v Božje kraljestvo. Toda tej kulminaciji  zla je sledilo Gospodovo vstajenje. Tisto, kar je bilo videti kot triumf, se je končalo kot njegov poraz in obratno. Jezus je prišel kot Božje jagnje, ki odvzema greh sveta. On je premagal sile zla, in jih bo nekega dne tudi popolnoma onemogočil (cf. Raz 20,10.14). Kdor vanj veruje, ima večno življenje že tukaj in zdaj. Veruješ vanj?


Ni komentarjev: