28. september 2013

Angeli

Peter Paul Rubens, Angeli, ki muzicirajo. Vir slike: Wikipaintings

 "Glejte, da ne boste zaničevali katerega od teh malih! Povem vam namreč, da njihovi angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih." (Mt 18,10)

Angelska bitja so od nekdaj burila domišljijo in jo še danes. Očitno je navdihnila tudi slavnega Rubensa, ki je avtor podobe, prikazane na vrhu. V tem sestavku bomo na kratko in jedrnato pogledali, kaj pravi svetopisemski nauk glede omenjenih bitij.

V zgornjem odlomku nam Jezus pripoveduje o "malih", katerih angeli vedno gledajo obličje nebeškega Očeta. Mali v tem primeru niso otroci, ampak Kristusovi učenci, ki so v otroško zaupnem odnosu z  nebeškim Očetom. Na osnovi zgornje Jezusove izjave je srednjeveška cerkev izdelala doktrino, po kateri ima vsak človek svojega angela varuha. Več o tem malo pozneje. 

Angeli se pojavljajo v Svetem pismu od 1. Mojzesove knjige do Razodetja. Izraz angel izhaja iz grškega angelos, kar pomeni isto, kot hebrejski  malak, torej (od)poslanca, ki prenaša sporočila. Preko njih Bog upravlja svet.

Sveto pismo nam ničesar ne pove o natančnem izvoru angelov. O njih vemo, da so duhovna bitja, ki jih je ustvaril Bog, in da se od njega razlikujejo. Torej niso nikakršni bogovi ali polbogovi, ampak so v službi Boga. Biblija nam daje tudi vedeti, da se je v določenem času del angelov uprl, tem sedaj pravimo hudobni duhovi. Ta padla duhovna bitja sedaj vzdržujejo ves pokvarjeni red tega sveta. Sveto pismo tudi nikjer ne omenja točnega števila angelskih bitij, pove nam le, da jih je zelo veliko: "Tisočkrat tisoči," pravi prerok Daniel (7,10).

V Stari zavezi lahko izraz "GOSPODOV angel" včasih označuje Božjega odposlanca, včasih pa Boga samega (cf. 2Mz 3,1-6). Med Božjimi angeli obstaja določen red, ki se izraža skozi različne vrste angelskih bitij. Srednjeveška cerkev jih je natančno razdelila v posamezne vrste, seveda brez trdne svetopisemske osnove. Mihael se omenja v Bibliji  kot nadangel (cf. Jud 1,9), med nadangele štejemo tudi Gabriela, poleg teh so omenjeni še kerubi (cf.1Krn 13,6. Iz 37,16) in serafi (cf. Iz 6,2), ki služijo pred Božjim prestolom. 

V Svetem pismu so angeli predvsem prinašalci sporočil določenim ljudem. V takih primerih so se prikazovali v telesni obliki. Upodabljanje angelov kot  krilatih bitij  v poženščeni podobi ni zasluga Svetega pisma, ampak je stvar domišljije. Angeli  tudi varujejo, a ne v obliki angela varuha, ki naj bi ga imel vsak človek, kot si to predstavljajo  nekatere cerkve. Kralj David je v 34. psalmu zapisal:  "Angel GOSPODOV utrjuje tabor okrog tistih, ki se ga bojijo, da jih rešuje." (Ps 34,8).  Božja beseda ne govori, da bi imel vsak kristjan točno določenega stalnega angela varuha, toda angeli imajo na splošno tudi nalogo, da varujejo Božje otroke.

In še beseda o našem kontaktu z angeli. V predreformacijskih cerkvah, kot sta rimska in vzhodno pravoslavna, opravljajo različne molitve k angelom, npr. k nadangelu Mihaelu, angelom varuhom in podobno Te molitve so brez vsake svetopisemske osnove, oziroma so celo v nasprotju s tistim, kar pripoveduje Biblija. Poglejmo, kaj pravi o tem sv. Janez: 
Jaz, Janez, sem tisti, ki je slišal in videl vse to. In ko sem slišal in videl, sem padel pred noge angelu, ki mi je vse to razkazal, da bi ga molil. Toda rekel mi je: "Nikar! Služabnik sem, kakor ti in kakor tvoji bratje, preroki, in kakor tisti, ki ohranjajo besede te knjige: Boga môli!" (Raz 22,8.9)
Skoraj enak prizor srečamo v Raz 19,10. Angeli v resnici ne želijo, da izkazujemo čast njim, ampak Bogu. Sv. Pavel pa piše: "Ne pustite, da vam vzame nagrado tak, ki se vdaja samoponiževanju in čaščenju angelov, ko vrta v svoja domnevna videnja in se brez vzroka napihuje v svojem mesenem umu." (Kol 2,18) Čaščenje angelov je torej navadno povezano še z drugimi zlorabami, ki jih Sveto pismo ne odobrava. 

"Angeli živijo," kot poje Edvin Flisar v svoji znani popevki, a  so malce, ali pa krepko drugačni od splošne predstave o njih.  Vse je pač odvisno od pravilnosti predstave.


LITERATURA:
M. G. Easton, Illustrated Bible Dictionary, Braken Books, London 1989.
Zondervan Handbook to the Bible, Zondervan Publishing House, Grand Rapids MI 1999.
Gerald Bray, God is Love, a Biblical and Systematic Theology, Crossway, Wheaton IL 2012.

Ni komentarjev: