27. september 2013

Michael Jensen: Kako me milost spreminja?



Razodela se je namreč božja milost, ki prinaša zveličanje vsem ljudem. Uči nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim željam ter trezno, pravično in pobožno živimo v sedanjem času, ko pričakujemo, da se bo uresničilo blaženo upanje in razodelo veličastvo vélikega Boga in našega odrešenika Jezusa Kristusa. On je dal sam sebe za nas, da bi nas odkupil iz vse krivičnosti in nas zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela.  (Tit 2,11-14 JUB)

Človeška volja je skrivnostna stvar.

To vemo, saj porabimo tako veliko denarja in truda, da bi jo spremenili. Poskušamo jo prelisičiti,  prepričati in nadzorovati.

Prav nenavadno pri njej pa je, na kak  način nas prisiljuje, da vodimo dialog sami s sabo. Ste že poskušali spremeniti kako globoko vsajeno navado? Kaj zadržuje kadilca, da še naprej kadi ali požeruha da se prenažira, čeprav vesta, kake strašne posledice ima njuna navada in se celo hočeta spremeniti? Ste si že kdaj rekli, da se ne smete pustiti razdražiti, pa ste se vseeno pustili? Ste si  že kdaj obljubili, da ne boste povedali še ene polresnice v svojo obrambo, pa ste jo vseeno povedal?

Kje je torej rešitev? Bolj se potrudi. Drži se pravil. Pojdi k svetovalcu. Prevzemi nadzor nad svojim življenjem. Osvobodi velikana v sebi. Verjemi vase. Bodi močan. Obvladuj se.

Ti recepti zahtevajo od nas, naj bomo močni tam, kjer smo šibki. Kako naj verjamem vase, ko pa sem  že brez neke večje  samoodpovedi zlomljen? Kako naj prevzamem nadzor nad nečim, kar nadzira mene? 

Pavel pravi v pismu Titu nekaj čisto drugega. Kakšna je njegova strategija za doseganje spremembe? V bistvu ni tu nobene druge strategije, razen poznavanja Božje milosti, ki sploh ni skrivnostna.  Nobene potrebe ni, da bi jo iskali, saj jo je Bog dal spoznati  in je splošno dostopna.

Poglejmo, kako ta reč deluje. Po Božji milosti, torej po njegovi naklonjenosti do nas v Jezusu Kristusu, prihaja do vseh ljudi  ponudba odrešenja, čeprav so bili vsi ljudje Bogu odtujeni v temi in sramoti svojega greha.  To je bistvo. Toda celo sovražnost človeških bitij do pravega Boga ni ovira za njegovo véliko ponudbo odrešenja po Božji milosti. Ravno zato je milost to, kar je: Bog nas rešuje po krvi svojega Sina v nasprotju s tistim kar smo, in ne v skladu s tistim, kar smo.

Dejstvo je, da je milost vir življenja, kot ga želi živeti kristjan. Ni nek dodatek. Evangelij milosti ni v kristjanovem življenju  nikoli nedejaven. Zato pravi Pavel, da milost ne prinaša le zveličanja, ampak nas tudi uči, da se odpovemo brezbožnosti in posvetnim željam. Ni le v tem, da z milostjo začnemo, ampak da gremo z njo naprej.

Kako le to deluje? Torej, Božja milost nas na prvem mestu uči, da Bog sovraži naše valjanje v grehu. Njegova milost ne pomeni ignoriranja greha,  ampak pravi, da je greh resnično nekaj slabega. Milost ne govori: »Veš, ti si čisto v redu.« Milost nas ne uči, da nam ni treba biti zaskrbljen zaradi naše neobrzdanosti in zasužnjenosti lastnim željam. Bog nam v svoji dobroti (to je res prava dobrota) govori resnico o nas. Razgalja nas s  preiskujočo lučjo svoje svetosti, za kar mu bodi hvala.

Tako je pošteno in prav to potrebujemo. Če nam Bog ne bi razodel globin naše sramote, potem nam ne bi izkazoval dobrote. Podoben bi bil zdravniku, ki pravi rakavemu bolniku, da ima napad gripe, ki bo hitro minil. Slabe novice so stvar milosti, ker nam ta preprečuje, da bi ostali še naprej zavedeni.  

Milost pa nas tudi uči, da je obsodilna moč greha nad nami zlomljena. Ne soočamo se več s porušenim  življenjem. Ne nosimo več njegove zatiralske teže. Za nas ni več možnosti, da bi bili obsojeni. V Božji milosti imamo neverjetno svobodo glede stvari, ki so nas nekoč zasužnjevale. Božja dobrota do nas je v tem, da je on sam odnesel posledice naših osebnih neuspehov.

Milost je naša učiteljica  v tem, da nam ne pravi, da lahko premagamo greh, če se dovolj potrudimo, ampak da je sam Bog zmagal nad njim. Smo nekakšni »po-Kristusi«, ki živimo v svetlobi Božjega usmiljenja. To védenje nas uči, da rečemo grehu: »Ne!« in se vzamemo v roke.

Pravi čudež je, da to deluje tako na psihološki kot na praktični ravni. Skrivnost uspeha programov zdravljenja, kot ga izvajajo Anonimni alkoholiki, je v tem, da uporabljajo neko vrsto kopije evangelija milosti. Učijo, da se ne moreš spremeniti, če ne ugotoviš, da  se ne moreš spremeniti. Od tebe zahtevajo, da se popolnoma predaš višji sili. 

To je seveda premalo v primerjavi s tem, kar nam razodeva Božji evangelij glede tega, kar lahko naredi Jezus Kristus, a se mi vseeno zdi fascinantno, da celo ta senca evangelija res deluje na ljudi. Koliko bolj smo lahko, ker smo slišali in razumeli pravo sporočilo usmiljenja ter odpuščanja in dojeli globine resnične Božje ljubezni do nas v  Kristusu, osvobojeni okov naših strasti in stopamo naprej skozi življenje po poti, ki nam jo je začrtal Bog!  Kako popolnoma počloveči beseda, ki prihaja do nas in nad nami razglaša blagoslov nebeškega Očeta! Kako nenavadno je, da po Božji dobroti, torej po milosti, spet dobimo nazaj sami sebe in smo rešeni strašnega boja s sovražnikom, ki mu pravimo ego!


 (Prevedel: J. K. Dizma)

KLIK za dostop do originalnega sestavka >>


Ni komentarjev: