Razodela
se je namreč božja milost, ki prinaša zveličanje vsem ljudem. Uči
nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim željam ter trezno, pravično in
pobožno živimo v sedanjem času, ko pričakujemo, da se bo
uresničilo blaženo upanje in razodelo veličastvo vélikega Boga in našega
odrešenika Jezusa Kristusa. On je dal sam sebe za nas, da
bi nas odkupil iz vse krivičnosti in nas zase očistil kot izvoljeno ljudstvo,
vneto za dobra dela. (Tit 2,11-14 JUB)
Človeška
volja je skrivnostna stvar.
To vemo, saj
porabimo tako veliko denarja in truda, da bi jo spremenili. Poskušamo jo
prelisičiti, prepričati in nadzorovati.
Prav
nenavadno pri njej pa je, na kak način
nas prisiljuje, da vodimo dialog sami s sabo. Ste že poskušali spremeniti kako globoko
vsajeno navado? Kaj zadržuje kadilca, da še naprej kadi ali požeruha da se
prenažira, čeprav vesta, kake strašne posledice ima njuna navada in se celo
hočeta spremeniti? Ste si že kdaj rekli, da se ne smete pustiti razdražiti, pa
ste se vseeno pustili? Ste si že kdaj
obljubili, da ne boste povedali še ene polresnice v svojo obrambo, pa ste jo
vseeno povedal?
Kje je torej
rešitev? Bolj se potrudi. Drži se pravil.
Pojdi k svetovalcu. Prevzemi nadzor nad svojim življenjem. Osvobodi velikana v
sebi. Verjemi vase. Bodi močan. Obvladuj se.
Ti recepti
zahtevajo od nas, naj bomo močni tam, kjer smo šibki. Kako naj verjamem vase,
ko pa sem že brez neke večje
samoodpovedi zlomljen? Kako naj prevzamem nadzor nad nečim, kar nadzira
mene?
Pavel pravi
v pismu Titu nekaj čisto drugega. Kakšna je njegova strategija za doseganje
spremembe? V bistvu ni tu nobene druge strategije, razen poznavanja Božje
milosti, ki sploh ni skrivnostna. Nobene
potrebe ni, da bi jo iskali, saj jo je Bog dal spoznati in je splošno dostopna.
Poglejmo,
kako ta reč deluje. Po Božji milosti, torej po njegovi naklonjenosti do nas v
Jezusu Kristusu, prihaja do vseh ljudi ponudba
odrešenja, čeprav so bili vsi ljudje Bogu odtujeni v temi in sramoti svojega
greha. To je bistvo. Toda celo
sovražnost človeških bitij do pravega Boga ni ovira za njegovo véliko ponudbo
odrešenja po Božji milosti. Ravno zato je milost to, kar je: Bog nas rešuje po
krvi svojega Sina v nasprotju s tistim kar smo, in ne v skladu s tistim, kar
smo.
Dejstvo je,
da je milost vir življenja, kot ga želi živeti kristjan. Ni nek dodatek. Evangelij
milosti ni v
kristjanovem življenju nikoli nedejaven. Zato pravi Pavel, da milost ne prinaša le zveličanja,
ampak nas tudi uči, da se odpovemo brezbožnosti in posvetnim željam. Ni le v
tem, da z milostjo začnemo, ampak da gremo z njo naprej.
Kako le to deluje?
Torej, Božja milost nas na prvem mestu uči, da Bog sovraži naše valjanje v
grehu. Njegova milost ne pomeni ignoriranja greha, ampak pravi, da je greh resnično nekaj
slabega. Milost ne govori: »Veš, ti si čisto v redu.« Milost nas ne uči, da nam
ni treba biti zaskrbljen zaradi naše neobrzdanosti in zasužnjenosti lastnim
željam. Bog nam v svoji dobroti (to je res prava dobrota) govori resnico o nas.
Razgalja nas s preiskujočo lučjo svoje
svetosti, za kar mu bodi hvala.
Tako je
pošteno in prav to potrebujemo. Če nam Bog ne bi razodel globin naše sramote, potem
nam ne bi izkazoval dobrote. Podoben bi bil zdravniku, ki pravi rakavemu
bolniku, da ima napad gripe, ki bo hitro minil. Slabe novice so stvar milosti,
ker nam ta preprečuje, da bi ostali še naprej zavedeni.
Milost pa
nas tudi uči, da je obsodilna moč greha nad nami zlomljena. Ne soočamo se več s
porušenim življenjem. Ne nosimo več njegove
zatiralske teže. Za nas ni več možnosti, da bi bili obsojeni. V Božji milosti
imamo neverjetno svobodo glede stvari, ki so nas nekoč zasužnjevale. Božja
dobrota do nas je v tem, da je on sam odnesel posledice naših osebnih
neuspehov.
Milost je
naša učiteljica v tem, da nam ne pravi, da
lahko premagamo greh, če se dovolj potrudimo, ampak da je sam Bog zmagal nad
njim. Smo nekakšni »po-Kristusi«, ki živimo v svetlobi Božjega usmiljenja. To
védenje nas uči, da rečemo grehu: »Ne!« in se vzamemo v roke.
Pravi čudež
je, da to deluje tako na psihološki kot na praktični ravni. Skrivnost uspeha programov
zdravljenja, kot ga izvajajo Anonimni alkoholiki, je v tem, da uporabljajo neko
vrsto kopije evangelija milosti. Učijo, da se ne moreš spremeniti, če ne ugotoviš,
da se ne moreš spremeniti. Od tebe
zahtevajo, da se popolnoma predaš višji sili.
To je
seveda premalo v primerjavi s tem, kar nam razodeva Božji evangelij glede tega,
kar lahko naredi Jezus Kristus, a se mi vseeno zdi fascinantno, da celo ta senca
evangelija res deluje na ljudi. Koliko bolj smo lahko, ker smo slišali in
razumeli pravo sporočilo usmiljenja ter odpuščanja in dojeli globine resnične
Božje ljubezni do nas v Kristusu,
osvobojeni okov naših strasti in stopamo naprej skozi življenje po poti, ki nam
jo je začrtal Bog! Kako popolnoma
počloveči beseda, ki prihaja do nas in nad nami razglaša blagoslov nebeškega
Očeta! Kako nenavadno je, da po Božji dobroti, torej po milosti, spet dobimo
nazaj sami sebe in smo rešeni strašnega boja s sovražnikom, ki mu pravimo ego!
(Prevedel: J. K. Dizma)
KLIK za dostop do originalnega sestavka >>
Ni komentarjev:
Objavite komentar