V Časniku je izšel članek z obetavnim naslovom Vrnimo se k evangeliju. Članek se prične takole:
Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so v torek, 26. novembra,
predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Evangeljsko
veselje (Evangelii Gaudium).
Po mnenju msgr. Msgr. Rina Fisichella je papeževa
apostolska spodbuda “napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja
vrelca evangelizacije v sodobnem svetu”.
Tako spodbudne besede tudi mene "ta-evangelijskega" nikakor niso mogle pustiti hladnega, zato sem navdušeno nadaljeval z branjem članka, oziroma povzetka papeževe ekshortacije. Toda bolj ko sem bral, manj evangelija sem našel v povzetku. Da ne bi naredil rimskemu škofu kake krivice, sem se lotil tudi branja ekshortacije na vatikanski spletni strani, torej tukaj.
Začetek apostolske spodbude je videti dokaj spodbuden, saj govori o evangeljskem veselju, ki ga doživijo vsi, ki se srečajo z Jezusom. Rimski škof piše: "Tisti, ki sprejmejo njegov (Jezusov, op. Diz.) dar odrešenja, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti." To je sicer res, čeprav je malce enostransko povedano. Že v nadaljevanju pa je začel z naštevanjem problemov sedanjega sveta, kot so potrošništvo, stiska, ki jo poraja lakomnost, iskanje lahkoživih zadovoljstev itn.
S posebno ihto se je Frančišek lotil divjega kapitalizma, s čimer je nastopil kot resna konkurenca levičarjev vseh vrst. Skrbijo ga tudi revni in drugače odrinjeni, kar je seveda v redu, toda to ni evangelij (če že govori o evangeljskem veselju), ampak moraliziranje, morala in moraliziranje pa ni evangelij, ampak postava. V gostobesedno napisanem besedilu lahko ogromno preberemo o potrebi po evangelizaciji in o dolžnostih posameznih slojev in služb v rimski cerkvi v zvezi z njo. Velikokrat je omenjen evangelij, pri čemer pa ne pove nič o tem, kaj si predstavlja pod besedo evangelij. Kdor gradi hišo, mora vedeti, kako bo tista stvar izgledala in katere materiale mora uporabiti. Če hočeš evangelizirati, moraš najprej vedeti in povedati, kaj je evangelij, šele potem lahko deluješ v smislu evangelizacije. Tole pa deluje kot poziv k evangelizaciji brez evangelija, čeprav ga kar naprej omenja.
Če sem čisto iskren, mi omenjena apostolska spodbuda deluje približno tako kot glagol "morati" v ustih kakih vrlih politikov: "Moramo... Morali bi... Treba je...," stvari pa ostajajo lepo po starem. Roma se ne spreminja, ona je semper eadem, vedno ista. To dokazuje tudi papeževa molitev k "devici in materi" Mariji na koncu ekshortacije. Marija naj bi torej poskrbela, da bo evangelizacija brez evangelija uspela. Pa bo res?
Geslo Vrnimo se k evangeliju, ki je zapisano v Časniku, je čisto lepo in dobro, kajti Evangelij v resnici uči, da je Jezus Kristus učlovečeni Božji Sin, da je živel popolno in brezgrešno življenje ter da je bil usmrčen za naše grehe in obujen zavoljo našega opravičenja. Kdor vanj veruje, ima večno življenje, kdor ne veruje vanj, ostane na njem Božja jeza. Ta slavni evangelij odrešenja so ponesli v svet apostoli. Tisto, kar uči Rim, je žal drugačen evangelij, o katerem govori sv. Pavel v Pismu Galačanom: "Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet!" (Gal 1,9) Zavedam se, da so besede apostola narodov, ki sem jih citiral, ostre. zagotovo se je ostrine svojih besed zavedal tudi Pavel. Namenjene so vsem, ki Kristusovemu na križu izpolnjenemu in dovršenemu delu še kaj dodajo, na primer: odrešenje = Kristus + papež + Marija + zakramentalni sistem + moje prizadevanje, ali pa morda samo: odrešenje = Kristus + moje prizadevanje. Kadar Kristusu dodamo karkoli, dobimo drugačen evangelij, katerega nas Bog varuj! Tak je žal rimski evangelij, tudi tisti, ki ga oznanja jezuit Frančišek, kajti ravno jezuiti so že od Loyolinega časa mojstri tega drugačnega evangelija.
Dostop do apostolske spodbude Evangelii Gaudium v več jezikih >>>
Začetek apostolske spodbude je videti dokaj spodbuden, saj govori o evangeljskem veselju, ki ga doživijo vsi, ki se srečajo z Jezusom. Rimski škof piše: "Tisti, ki sprejmejo njegov (Jezusov, op. Diz.) dar odrešenja, so osvobojeni greha, žalosti, notranje praznine in osamljenosti." To je sicer res, čeprav je malce enostransko povedano. Že v nadaljevanju pa je začel z naštevanjem problemov sedanjega sveta, kot so potrošništvo, stiska, ki jo poraja lakomnost, iskanje lahkoživih zadovoljstev itn.
S posebno ihto se je Frančišek lotil divjega kapitalizma, s čimer je nastopil kot resna konkurenca levičarjev vseh vrst. Skrbijo ga tudi revni in drugače odrinjeni, kar je seveda v redu, toda to ni evangelij (če že govori o evangeljskem veselju), ampak moraliziranje, morala in moraliziranje pa ni evangelij, ampak postava. V gostobesedno napisanem besedilu lahko ogromno preberemo o potrebi po evangelizaciji in o dolžnostih posameznih slojev in služb v rimski cerkvi v zvezi z njo. Velikokrat je omenjen evangelij, pri čemer pa ne pove nič o tem, kaj si predstavlja pod besedo evangelij. Kdor gradi hišo, mora vedeti, kako bo tista stvar izgledala in katere materiale mora uporabiti. Če hočeš evangelizirati, moraš najprej vedeti in povedati, kaj je evangelij, šele potem lahko deluješ v smislu evangelizacije. Tole pa deluje kot poziv k evangelizaciji brez evangelija, čeprav ga kar naprej omenja.
Če sem čisto iskren, mi omenjena apostolska spodbuda deluje približno tako kot glagol "morati" v ustih kakih vrlih politikov: "Moramo... Morali bi... Treba je...," stvari pa ostajajo lepo po starem. Roma se ne spreminja, ona je semper eadem, vedno ista. To dokazuje tudi papeževa molitev k "devici in materi" Mariji na koncu ekshortacije. Marija naj bi torej poskrbela, da bo evangelizacija brez evangelija uspela. Pa bo res?
Geslo Vrnimo se k evangeliju, ki je zapisano v Časniku, je čisto lepo in dobro, kajti Evangelij v resnici uči, da je Jezus Kristus učlovečeni Božji Sin, da je živel popolno in brezgrešno življenje ter da je bil usmrčen za naše grehe in obujen zavoljo našega opravičenja. Kdor vanj veruje, ima večno življenje, kdor ne veruje vanj, ostane na njem Božja jeza. Ta slavni evangelij odrešenja so ponesli v svet apostoli. Tisto, kar uči Rim, je žal drugačen evangelij, o katerem govori sv. Pavel v Pismu Galačanom: "Toda tudi če bi vam mi sami ali pa angel iz nebes oznanjal drugačen evangelij, kakor smo vam ga mi oznanili, naj bo preklet!" (Gal 1,9) Zavedam se, da so besede apostola narodov, ki sem jih citiral, ostre. zagotovo se je ostrine svojih besed zavedal tudi Pavel. Namenjene so vsem, ki Kristusovemu na križu izpolnjenemu in dovršenemu delu še kaj dodajo, na primer: odrešenje = Kristus + papež + Marija + zakramentalni sistem + moje prizadevanje, ali pa morda samo: odrešenje = Kristus + moje prizadevanje. Kadar Kristusu dodamo karkoli, dobimo drugačen evangelij, katerega nas Bog varuj! Tak je žal rimski evangelij, tudi tisti, ki ga oznanja jezuit Frančišek, kajti ravno jezuiti so že od Loyolinega časa mojstri tega drugačnega evangelija.
Dostop do apostolske spodbude Evangelii Gaudium v več jezikih >>>
Ni komentarjev:
Objavite komentar