25. januar 2014

Tisti, ki hoče očistiti

Rembrandt, Jezus ozdravi gobavca pred Kafarnaumom
 Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice. In glej, pristopil je gobavec, se poklonil pred njim do tal in rekel: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti." Jezus je iztegnil roko, se ga dotaknil in rekel: "Hočem, bodi očiščen!" In pri priči je bil očiščen gob. Nato mu je Jezus rekel: "Glej, da nikomur ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje."   (Mt 8,1-4)

Osmo poglavje Matejevega evangelija je organsko nadaljevanje predhodnih treh poglavij, ki obsegajo znameniti Govor na gori. Govor je naredil zelo velik vtis na poslušalce, zato pravi Matej: "Ko je Jezus končal te besede, so množice strmele nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki." (Mt 7,28.29) V  8. in 9. poglavju je Jezus demonstriral svojo mesijansko oblast. Glede tega ni bilo treba čakati, kajti že kmalu se mu je pokazala priložnost, ko je k njemu pristopil človek z neko kožno boleznijo in zaprosil jezusa, da ga očisti. Zanimivo je, da je ta človek vedel, da ga Jezus more očistiti, saj mu je rekel: "Gospod, če hočeš, me moreš očistiti." Jezus ni nič omahoval, ampak mu je preprosto odvrnil: "Hočem, bodi očiščen!" Tu ni bilo nobenih ceremonij, ampak je preprosto rekel: "Hočem," oni mož pa je bil rešen svoje bolezni. Ob neki drugi priložnosti, ob neki drugi bolezni, je na splošno začudenje in ob tihem zgražanju prisotnih rekel bolniku: "Človek, odpuščeni so ti tvoji grehi!" (Lk 5,20) 

Jezus Kristus je tisti, ki hoče očistiti. Najhujša nečistoča na tem svetu je greh. Greh je hujša in nevarnejša stvar kot vsaka bolezen.  Pisec Pisma Hebrejcem je zapisal: "Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba,  tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo." (Heb 9,27.28) Ta odlomek vsebuje nekaj zelo pomembnih resnic. 
  1. Vsem ljudem je določeno enkrat umreti,  življenje vsakega človeka se torej enkrat konča, pri nekaterih prej, pri drugih pozneje. Toda telesna smrt ni najhujše, kar se lahko pripeti.
  2. Smrti sledi sodba.  Glede tega je med drugim pisano: "Grehi nekaterih ljudi so že prej očitni in gredo pred njimi v sodbo, pri drugih pa so vidni šele pozneje." (1Tim 5,24) Bog bo vsakogar sodil po njegovih delih (cf. Rim 2,6), zato je psalmist zaklical: "Če boš pozoren na krivde, o GOSPOD,Gospod, kdo bo mogel obstati?" (Ps 130,3) Pred Bogom samo po sebi ne bo obstalo nobeno delo, nobena solza, nobena ceremonija, nobena molitev, nobeno religiozno opravilo, nič, kar opravljamo v moči  človeške narave, ker je vse okuženo z grehom. 
  3. Jezus Kristus se je enkrat daroval. Jezus se več ne daruje pri "mašni daritvi", ker se je daroval enkrat za vselej. Njegova daritev je enkratna in popolna in ji ni več moč ničesar dodati. Ker je enkratna in  popolna, se ne more ponavljati. 
  4. Jezusova daritev  odvzema grehe mnogih. On je namesto nas grešnikov živel popolno življenje in na križu umrl za naše grehe. Da je res Mesija in Odrešenik, je dokazal, ko ga je Bog Oče obudil od mrtvih. Po njem se nam odpuščajo grehi. On je naš Veliki duhovnik, h kateremu se smemo bližati s srčno zaupnostjo. On je edini srednik med Bogom in ljudmi. Noben svetnik, niti Jezusova sveta mati Marija, noben papež in noben duhovnik ne premorejo nobenih sredniških pravic. Sv Pavel pravi: "Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus." (1Tim 2,5) Pavel ni srednik, Peter ni srednik, Marija ni srednica vseh milosti. Preprosta logika nam pove, da ne more biti tam, kjer je samo eden srednik, več srednikov. Božja beseda je glede tega popolnoma jasna, nauk rimske cerkve in njenih bližnjih sorodnic pa je popačen.
  5. Jezus pride v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo. Pričakujejo pa ga tisti, ki vanj verujejo. Glede teh, ki vanj verujejo, je on sam rekel, da imajo večno življenje. (cf. Jn 3,16) Rekel pa je tudi: "Kdor vanj veruje, se mu ne sodi." (Jn 3,18a)  Ne sodi pa se mu zato, ker je odrešen po milosti. Odrešenje je po milosti (cf. Ef 2,8.9), sodba pa po delih.
Ko je ječar v Filipih vprašal apostola Pavla in Sila, kaj mu je storiti, da bi se odrešil, sta mu je preprosto odgovorila: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!" (Apd 16,31) Tudi gobavec v odlomku iz Matejevega evangelija je  veroval in prišel k Jezusu po ozdravljenje. Kdor pride z iskrenim srcem k Jezusu, mu prizna svoje grehe in veruje v njegovo popolno, na križu dokončano delo, prejme ozdravljenje duše. On je ob neki priložnosti rekel: "Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel." (Jn 6,37) Jezus nikoli nikogar, ki resnično pride k njemu, ne zavrže, kajti on je  Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta (Jn 1,29). Veruj vanj in rešen boš! On hoče očistiti vsakogar, ki pride k njemu.

Ni komentarjev: