15. februar 2014

Stvarjenje


Prvo poglavje 1. Mojzesove knjige in njegovo nadaljevanje v prvih treh vrsticah drugega poglavja (1Mz 1,1 - 2,3) nam daje veličasten vpogled v Božje stvariteljsko delo. Začne se z besedami: "V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo," (1Mz 1,1) v nadaljevanju pa nam pripoveduje, kako je Bog oblikoval zemljo, da je postala primeren kraj za bivanje. Navedeni odlomek nam pripoveduje nekatere temeljne resnice:
  1. Svet  ni nastal po naključju, ampak je posledica Božjega stvariteljskega dela.
  2.  Bog je Bog reda, ne kaosa, o čemer nam pričuje zaporedje stvarjenja, ki je izraženo skozi šest delovnih dni. 
  3. Pri koncu stvarjenja je Bog ustvaril  človeka: "Bog je rekel: 'Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost! Gospoduje naj ribam morja in pticam neba, živini in vsej zemlji ter vsej laznini, ki se plazi po zemlji!'  Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril." (1Mz 1,26.27)
  4. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in podobnosti. To ne pomeni, da bi imel Bog roke, telo, brado in kar je še takega, ampak, da  človek poseduje razum, čustva in voljo. Obenem je bil človek ustvarjen za večno življenje, ali kot pravi Westminstrski katekizem: "Končni cilj človeka je Boga slaviti in v njem  na veke uživati."
  5. Bog ni ustvaril človeka kot Robinzona na osamljenem otoku, ampak človeka kot skupnost moškega in ženske, zaradi česar je sv. Pavel napisal: "Kajti kakor je žena od moža, tako je tudi mož po ženi, a vse je iz Boga." (1Kor 11,12 CHR)
  6. Stvarstvo je samo po sebi dobro. To trdi Božja beseda, ko pravi: "Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro." (1Mz 1,31)  Materialni svet kot tak ni slab, kot so trdili razni gnostiki, manihejci in podobni. Tudi spolnost ni nekaj slabega, kot so govorili pripadniki raznih gnostičnih sekt, žal pa tudi mnogi kristjani, ki so (bili) pod vplivom teh in sorodnih pogledov. Če ne bi bilo tako, Bog ne bi rekel prvima človekoma: "Bodita rodovitna in množita se[...]" (1Mz 1,28b) Nobena pravilna uporaba ni slaba, slaba je zloraba stvarstva, materialnih dobrin, spolnosti itn. 
  7. Bog je posvetil sedmi dan. Bog želi, da si človek odpočije od svojega dela in da en dan v tednu preživi v tesnejšem odnosu z Bogom. Ta dan je bil določen v človekovo duhovno in telesno korist. Zato je Jezus nekoč pozneje rekel: "Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote." (Mr 2,27) Različni revolucionarji so skušali spreminjati koledar, tako so si na primer jakobinci izmislili desetdnevne "tedne" (dekade), boljševiki pa nekakšne šestdnevne "tedne" z različno "obarvanimi" dnevi, a se niti prvim niti drugim njihov naklep ni izšel. Številka sedem namreč ni plod nekega fantaziskega mita, ampak je ukoreninjena v biološki uri pri človeku. Kdor brez resnične potrebe dela vseh sedem dni v tednu, se prej izčrpa. To je dejstvo, ki ga najbrž ni treba dokazovati, saj hodi okrog po nas nešteto živih dokazov na dveh nogah, ki jih mučijo takšne in drugačne bolezni, ki so posledica psihične in fizične izčrpanosti.
Če na kratko povzamem nauk prvega in začetka drugega poglavja 1. Mojzesove knjige, nas besedilo v njem pouči, da je Bog ustvaril urejen svet, vanj postavil človeka in da je je bilo vse, kar je bilo ustvarjeno, "zelo dobro", ampak le do padca, o katerem bo, če Bog da,  govora čez teden dni.



Ni komentarjev: