23. marec 2014

Gre res za vozni red v nebesa?










Pred časom sem našel na spletu tale čuden "vozni red" v nebesa. Ko sem še malo brskal po spletu, sem našel še nekaj variant tega voznega reda. Ena od njih je tukaj, druga pa tukaj. Gre za preprost  prikaz tega, kako naj bi si lahko rimskokatoliški vernik prislužil nebesa. Pa poglejmo, kaj pravi ena od variant tega voznega reda!

Odhod: Ob vsakem času. Prihod: Kadar Bog hoče.

I. razred: (ekspresni) Krstna nedolžnost, mučeniška smrt ali natančno iz poln je van je evangeljskih svetov (radovoljno uboštvo, večno devištvo, radovoljna pokorščina redovnemu predstojniku).

II. razred: (brzovlak) Prava spokornost, neomajno zaupanje v Boga, opravljanje dobrih del (molitev, post, miloščina).

III. razred: (navadni vlak) Izpolnjevanje božjih in cerkvenih zapovedi ter stanovskih dolžnosti.

IV. razred: (vozi le izjemoma in zelo poredko) Spreobrnitev ob smrtni uri.

OPOMBE:
Povratnih vozovnic ni.
Turistični vlaki ne vozijo.
Otroci, ki še nimajo pameti, se vozijo zastonj, pa le tedaj, ko so v naročju matere Cerkve.
Potnike prosimo, da ne jemljejo s seboj druge prtljage kot samo dobra dela, sicer lahko vlak zamudijo ali pa bodo imeli na predzadnji postaji (vice) velike sitnosti.
Vsaka vozovnica mora imeti žig posvečujoče milosti božje.
Povabite na naše vlake tudi svoje prijatelje in znance!
Vsak je dobrodošel.
Upamo, da so vsi naši potniki doslej prišli na cilj in da so v vožnji uživali.

Srečno pot Vam želi NEBOVOZ d. o. o.

P.S.: Največ prostih sedežev je v vagonih 1. in 2. razreda.
Glede časa odhoda in prihoda se lahko strinjam. Ne vemo ne dneva ne ure (cf. Mt 25,13). Problem se začne pri prvem razredu. Že tako imenovana mučeniška smrt ni jamstvo za zveličanje. Samomorilski bombaši se imajo za mučence, a jim manjka prava vera. Če bi bili res pravi mučenci, ne bi bili samomorilski bombaši. 

Kaj je natančno izpolnjevanje evangeljskih svetov? Gre za življenje na osnovi redovnih zaobljub. Po rimskem prepričanju je meniško in nunsko življenje posebej boguvšečno in več vredno kot življenje navadnih smrtnikov  v posvetnih poklicih. Kaj pa v Božjih očeh? So  "dobra dela" menihov in nun res tako zveličavna? Oziroma, ali se res kdo zveliča zaradi dobrih del in spolnjevanja Božjih zapovedi, kot je sugerirano tudi pri 2. in 3. razredu? Huda zmota je pregovor, ki je tipičen za Rim (a žal ne le za njega)  in se glasi: "Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal." To pomeni: izpolnjuj zapovedi, opravljaj dobra dela, vestno opravljaj stanovske dolžnosti in Bog te bo nagradil z večnim življenjem. To je dosti lažje reči kot uresničevati. Pravzaprav je to nemogoče zares uresničevati. Vsakdo, ki trči ob skalo Božje postave, doživi brodolom, ki se lahko na zunaj izrazi tako, da odneha, ali pa dobi rano na želodcu. Krščanstvo ni izpolnjevanje predpisov, ampak življenje iz Božje milosti, ki jo prejmemo po veri. Ilustracija za to je dogodek v Kafarnáumu (po čudežni pomnožitvi kruha), kjer so Judje postavljali vprašanja Jezusu, on pa jim je odgovarjal:
Tedaj so mu rekli: "Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?"  Jezus je odgovoril in jim dejal: "Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal." (Jn 6,28.29)
Zbrana množica je pričakovala kako novo zapoved, saj so bili vajeni natančnega spolnjevanja Božjih in človeških zapovedi. Toda Jezus jim ni dal nobene nove zapovedi, ampak jim je povedal, kaj pomeni delati Božja dela.  Edino zveličavno Božje delo je vera, ne spolnjevanje zapovedi. Toda zveličavna vera ni nekaj, kar bi mi sami proizvedli.  Jezus je ob isti priložnosti dejal:
"Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,  kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jn 6,37-40)
Nebeški Oče je pobudnik vere, ki rešuje. Ne rešuje spolnjevanje "evangeljskih svetov" (ki sploh niso evangeljski, saj so jih izumili ljudje; niti nimajo zveze z evangelijem, ker gre za predpise, ne za veselo oznanilo), niti opravljanje dobrih del, niti izpolnjevanje zapovedi.   Bog je tisti, ki rešuje. Očetova volja je, da ima vsak, kdor veruje v njegovega Sina, večno življenje (cf. Jn 3,16). Jezus je prišel na svet odrešit grešnike, edina prava spokornost, ki jo priznava Bog, je, da se odvrnemo od greha in se v duhu oklenemo Jezusovega golgotskega križa (ne kakega lesenega ali plastičnega pomagala v bohkovem kotu!), kjer je bila izvršena ena sama popolna žrtev za grehe ljudi. To je pravi in resnični evangelij, ki rešuje.  Vozni red na zgornji sličici pa vodi prej v pekel, kot v nebesa.

Oklenimo se torej Jezusa in njegovega na križu dokončanega dela. Bogu  bodi hvala za njegovo milost ter za njegov evangelij, ki je, kot pravi sv Pavel "Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje... V njem se namreč razodeva Božja pravičnost,iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere." (Rim 1,16b.17)



Ni komentarjev: