18. maj 2014

Napačno iskanje krivca

Vir slike: Blic
Ob katastrofalnih poplavah, ki so v teh dneh zajele Srbijo ter Bosno in Hercegovino, je patriarh Srbske pravoslavne cerkve Irinej opravil posebno molitveno bogoslužje. "To ni kazen Božja," je med drugim rekel patriarh, "ampak opomin, da zapustimo pot pregrehe, hudobije in nepostavnosti."    V nadaljevanju je povedal, kaj je mislil pod nepostavnostjo in pregreho. To naj bi bilo zborovanje "s katerim se ponašajo in poudarjajo svoje dostojanstvo in demokracijo, a vse proti Bogu in zakonu življenja." (Vir: Kurir) Gre seveda za načrtovano "parado ponosa". Patriarhova izjava je v določenih krogih povzročila veliko ogorčenje, o čemer se lahko na primer prepričamo  tukaj.  

Besede svjatejšega patriarha spominjajo na zakon daj - dam. Če bom priden, dobim nekaj dobrega, če bom poreden, se mi bo zgodilo nekaj slabega. To je zelo lepa karma, pa zelo slabo krščanstvo. 

 Poglejmo primer:

Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani. Ali pa onih osemnajst, na katere se je podrl stolp v Síloi in jih ubil, mar mislite, da so bili večji dolžniki kakor vsi drugi prebivalci Jeruzalema? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi prav tako pokončani.«  (Lk 13,1-5)

Jezus ni pozival ljudi k moraliziranju, ampak k spreobrnjenju. Patriarh se je spravil na en greh, pri tem pa zanemaril vse druge, toda izpostavljanje enega vidika greha ne briše vseh ostalih. Apostol Pavel pravi, da smo vsi grešili in posledično ostali brez Božje slave (Rim 3,23), zaradi česar je moraliziranje  zelo destruktivna stvar.  Jobu, ki je veljal za pravičnega, so se zgodile zelo hude stvari. Na koncu se je izkazal kot  opravičen pred Bogom, a Jobova knjiga nam ne da odgovora, zakaj trpljenje. Ta del Božjega scenarija je za nas skrivnost. Pravijo, da piše Bog zgodovino z velikimi vijugami.

Vir slike: Cafe.ba
Še nečesa sem se spomnil, nečesa bolj pozitivnega. Morda se bo komu zdela ta ideja malo nora, a vseeno. Balkanski narodi so šli zadnjih četrt stoletja skozi strah, sovraštvo, vojne in nezaupanje. Na trenutke je bilo videti, kot da gre za boj vseh proti vsem. V teh poplavah smo priča pomoči in solidarnosti, ko pripadniki različnih sprtih narodov pomagajo eden drugemu.  To bi lahko bil pomemben nauk za nas vse, ki smo nekoč živeli v skupni državi. Brez jugonostalgije, ampak z ljubeznijo do bližnjega v srcu.

Več o spodnji fotografiji najdete tukaj


Ni komentarjev: