Ko je množica pritiskala nanj in poslušala Božjo besedo, on pa je stal ob Genezareškem jezeru,
2 je zagledal dva čolna pri bregu; ribiči so pravkar stopili iz njiju in izpirali mreže.
3 Stopil je v enega izmed čolnov, bil je Simonov, in Simona prosil, naj odrine malo od kraja. Sédel je in učil množico iz čolna.
4 Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: "Odrini na globoko in vrzite mreže za lov!" 5 Simon mu je odgovoril: "Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, a na tvojo besedo bom vrgel mreže." 6 In ko so to storili, so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati.
7 Pomignili so tovarišem v drugem čolnu, naj jim
pridejo pomagat. Prišli so in napolnili oba čolna, tako da sta se začela
potapljati.
8 Ko je Simon Peter to videl, je padel Jezusu pred noge in rekel: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" 9 Nad ulovom rib, ki so jih zajeli, je osupnil on in vsi, ki so bili z njim,
10 prav tako pa tudi Jakob in Janez, Zebedejeva
sinova, ki sta bila Simonova družabnika. Tedaj je Jezus rekel Simonu: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." 11 In ko so potegnili čolna na kopno, so pustili vse in šli za njim. (Lk 5,1-11)
Gospod Jezus je izkoristil vsako možnost in priložnost za oznanjevanje Božje besede. Ker je v opisanem primeru množica, ki ga je hotela poslušati, preveč pritiskala nanj, je izkoristil kar enega od ribiških čolnov, da mu je služil kot plavajoča prižnica.
Njegov govor je moral biti zelo prepričljiv, saj mu je uspelo celo prepričati Simona Petra v nekaj, kar je bilo videti nemogoče. Sredi dneva ga je poslal ribarit na globoko vodo. Simon in drugi ribiči so kot profesionalci vedeli, da je možnost za ulov podnevi približno enaka ničli, še posebej, ker v nočnem času, ko je bila možnost največja, niso ničesar ujeli. Le kaj je spodbudilo Simona in tovariše, da so se lotili nečesa, kar je imelo videz "misije nemogoče?" Zagotovo je bilo na tem potujočem rabíju nekaj, kar je v njih zbujalo posebno (za)upanje. Čeprav so močno dvomili, da bo kaj ulova, so vseeno poskusili. Rezultat ulova je bil nepričakovan, čolna sta bila preobložena z ribami. Sedaj je bilo Petru tudi čisto zavestno jasno, da ima opravka s posebno osebo, zaradi česar je padel pred Jezusove noge, zavedajoč se svoje grešnosti: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" (Lk 5,8b) Stik grešnega človeka z brezgrešnim Božjim Sinom povzroča nelagodje. Kot je nekje rekel Vinko Ošlak, smo ljudje v svojem padlem naravnem stanju cepljeni proti Božji besedi. Toda Jezus je imel s Petrom in tovariši svoje načrte: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." Seveda tu ni mišljen kak lov na človeške glave, ali kaj podobnega, ampak pridobivanje ljudi za Božje kraljestvo. Sv. Ambrož je to stvar na ravni posameznika razložil takole:
Jezus je začel svoje javno delovanje s klicem: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15b) Brez spreobrnjenja od starega stanja in brez vere v evangelij ni odrešenja. Evangelij pa pravi, da se je Božji Sin Jezus Kristus učlovečil, živel brezgrešno življenje, bil po nedolžnem umorjen za naše grehe, da je resnični Odrešenik pa je potrdil z vstajenjem od mrtvih. Kdor vanj veruje, je prestopil iz smrti v življenje. Kdor resnično sliši Kristusov glas, se mu ne more upreti. Si slišal ta glas in prestopil iz smrti v življenje? Si naredil ta življenjsko pomembni usodni korak?
Gospod Jezus je izkoristil vsako možnost in priložnost za oznanjevanje Božje besede. Ker je v opisanem primeru množica, ki ga je hotela poslušati, preveč pritiskala nanj, je izkoristil kar enega od ribiških čolnov, da mu je služil kot plavajoča prižnica.
Njegov govor je moral biti zelo prepričljiv, saj mu je uspelo celo prepričati Simona Petra v nekaj, kar je bilo videti nemogoče. Sredi dneva ga je poslal ribarit na globoko vodo. Simon in drugi ribiči so kot profesionalci vedeli, da je možnost za ulov podnevi približno enaka ničli, še posebej, ker v nočnem času, ko je bila možnost največja, niso ničesar ujeli. Le kaj je spodbudilo Simona in tovariše, da so se lotili nečesa, kar je imelo videz "misije nemogoče?" Zagotovo je bilo na tem potujočem rabíju nekaj, kar je v njih zbujalo posebno (za)upanje. Čeprav so močno dvomili, da bo kaj ulova, so vseeno poskusili. Rezultat ulova je bil nepričakovan, čolna sta bila preobložena z ribami. Sedaj je bilo Petru tudi čisto zavestno jasno, da ima opravka s posebno osebo, zaradi česar je padel pred Jezusove noge, zavedajoč se svoje grešnosti: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" (Lk 5,8b) Stik grešnega človeka z brezgrešnim Božjim Sinom povzroča nelagodje. Kot je nekje rekel Vinko Ošlak, smo ljudje v svojem padlem naravnem stanju cepljeni proti Božji besedi. Toda Jezus je imel s Petrom in tovariši svoje načrte: "Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi." Seveda tu ni mišljen kak lov na človeške glave, ali kaj podobnega, ampak pridobivanje ljudi za Božje kraljestvo. Sv. Ambrož je to stvar na ravni posameznika razložil takole:
Tudi ti reci: "Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!" tako, da bo lahko Gospod tudi tebi odgovoril: "Ne boj se!" Gospod je naklonjen do tistih, ki priznavajo svoje grehe. Ne boj se pripisati Gospodu, kar je tvoje, kajti on nam je dal, kar je njegovo. Pri njem ni nikakršne zavisti, on ne jemlje nazaj od nas, on nas ne oropa. Glejte, kako dober je Gospod, ki je dal toliko ljudem, tako, da imajo celo moč dati Življenje.To zadnje seveda ne pomeni, da bi ljudje oživljali mrliče, ampak da je človeškim bitjem dano oznanjati evangelij, ki vodi v večno življenje. Ko je dosti pozneje Peter na binkoštni praznik množici oznanil evangelij, se je spreobrnilo kakih tri tisoč ljudi (cf. Apd 2,41). Pri spreobrnitvi pa ne gre le za samo oznanilo, ampak za Božje delo v posamezniku, zato pravi sv. Pavel: "Bog je namreč tisti, ki po svojem blagohotnem načrtu udejanja v vas hotenje in delovanje." (Flp 2,13) Kadar in kogar Bog rešuje, takrat zagotovo rešuje.
Jezus je začel svoje javno delovanje s klicem: "Spreobrnite se in verujte evangeliju!" (Mr 1,15b) Brez spreobrnjenja od starega stanja in brez vere v evangelij ni odrešenja. Evangelij pa pravi, da se je Božji Sin Jezus Kristus učlovečil, živel brezgrešno življenje, bil po nedolžnem umorjen za naše grehe, da je resnični Odrešenik pa je potrdil z vstajenjem od mrtvih. Kdor vanj veruje, je prestopil iz smrti v življenje. Kdor resnično sliši Kristusov glas, se mu ne more upreti. Si slišal ta glas in prestopil iz smrti v življenje? Si naredil ta življenjsko pomembni usodni korak?
Ni komentarjev:
Objavite komentar