Plačilo ali dar?

Zaradi šibkosti vašega mesa govorim pač po človeško. Kakor ste torej usužnjili svoje ude nečistosti in nepostavnosti, da bi živeli v nepostavnosti, tako usužnjite svoje ude pravičnosti za posvečenje. 20 Kajti ko ste bili sužnji greha, ste bili svobodni v svojem razmerju do pravičnosti. 21 Toda kakšen sad ste imeli takrat od dejanj, ki se jih zdaj sramujete? Saj je njihov konec smrt. 22 Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. 23 Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu.  (Rim 6,19-23)

Mnogi ljudje pravijo: "Svoboden sem, nikomur ne služim in ne bom služil." Pa je res tako? Apostol Pavel trdi, da ne: človek lahko sužnjuje ali grehu (in posledično Satanu) ali Bogu. Preden smo spoznali Boga, oziroma, preden nas je on pripoznal, smo tudi mi sužnjevali nečistosti in nepostavnosti. Bili smo sicer svobodni, toda to je bila negativna svoboda, torej svoboda OD Božje pravičnosti, ne zanjo. Taka svoboda ima svojo ceno, ki se ji reče smrt. Pri tem ne gre le za telesno smrt, ampak tudi za večno smrt, kot pravimo večni ločenosti od Božjega obličja, kar je pekel. 

Ogromno ljudi zmotno misli, da se lahko človek odreši z dobrimi deli in z večjim trudom, torej za plačilo. Toda pri Bogu obstaja samo ena vrsta plačila za naše prizadevanje, to je smrt. Zadobiti večno življenje ne pomeni našega truda in prizadevanja, ampak gre pri tem za Božji dar. Za darove se nam ni treba truditi, ampak jih je treba le prejeti. Gre za dar, ki ga daje Bog  po svojem Sinu Jezusu Kristusu. V njem imamo svobodo ZA izvrševanje Božje pravičnosti, kar je pozitivna svoboda. 

Kadar prejmemo kak dar, smo zanj hvaležni. Kolikšna bi šele morala biti hvaležnost kristjana za dar večnega življenja? Tega pravzaprav niti ne bomo nikoli mogli do konca doumeti, ampak vsak po meri svoje zmožnosti. Naša dobra dela torej niso za plačilo, ampak sad hvaležnosti za tisto, kar nam podarja Bog.