01. november 2014

Povabljeni smo

Modrost si je naredila hišo,
izklesala si je sedem stebrov.
Zaklala je svojo živino, namešala svojega vina
in pogrnila svojo mizo.
Razpošilja svoje dekle in kliče
na križiščih utrjenega mesta:
4 "Kdo je preprost? Naj pride sem!"
Temu, ki pogreša razumnost, pravi:
5 "Pridite, jejte moj kruh,
pijte vino, ki sem ga namešala."
Pustite prostake, da boste živeli,
stopajte po poti razumnosti. 
                                                           (Prg 9,1-6)

Knjiga pregovorov je modrostna knjiga,  v kateri se odraža tako postava, kot preroki stare zaveze. V modrosti, ki nastopa v tej knjigi so kristjani že zelo zgodaj videli personifikacijo Kristusa kot utelešene Božje modrosti. To se kaže tudi v nekaterih novozaveznih spisih. 

Nasprotje modrosti v tej knjigi je norost.  Obe si prizadevata, da si pridobita ljudi, ki hodijo nekako po sredi: ne spadajo niti med modre niti med nespametne. Ti sodijo v tej knjigi v kategorijo preprostih. Toda konec tistih, ki gredo za norostjo so "globine podzemlja" (cf. Prg 9,18), modrost pa vsem obljublja življenje.

Vrstice 2-5 spominjajo na del Jezusove prilike o svatbi:  "Nato je rekel (kralj, op. Dizma) svojim služabnikom: 'Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.'  (Mt 22,8.9)  Kralj, ki pomeni v tej priliki Boga, je povabil na svatbo določene ljudi, ki se svatbe iz različnih razlogov niso udeležili, nekateri so celo pobili kraljeve odposlance!  Ker se povabljeni niso izkazali za vredne, je dal kralj povabiti druge goste. nabrala se je kaj pisana druščina: "Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti." (ibid. v. 10) Bog vabi na svojo nebeško gostijo vse ljudi, ki so pripravljeni, ne glede na njihove moralne ali kakršne koli druge kvalifikacije, ne glede na družbeni status, debelino bančnega računa, raso, vero, sposobnosti in kar je še takega. On ne izbira po našem zasluženju niti po naših dobrih delih., ampak po milosti. Sam Jezus je rekel: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)  Kdor veruje v Jezusa in se popolnoma zanaša na njegovo izvršeno delo, je pripravljen na Božjo  gostijo.

Si med tistimi, ki so pripravljeni na Božje povabilo?

Ni komentarjev: