Slava prihodnjega sveta

John Charles Chapman (1930 - 2012) je bil avstralski pridigar, pastor, biblijski učitelj in več kot petdeset let vodilni oznanjevalec evangelija v svoji domovini. Bil je tudi pisec mnogih knjig. 
Naslednje besede je objavil tri leta preden je odšel h Gospodu, kateremu je dolga leta zvesto služil. 

Ali poznate kristjana, ki bi zmogel za  apostolom  Pavlom iskreno ponoviti besede, zapisane v Flp1,21-24, kjer pravi, da je mnogo bolje  oditi  s sveta in biti s Kristusom?  Težko bi se spomnil  kakega takega.  V tem življenju smo si udobno postlali. Mnogim se zdi, da če je novo stvarstvo res boljše od tega, kar imamo, potem je lahko to le nekaj obrobnega. Upam, da se motim, toda za razum 21. stoletja so te vrstice šokantne.

Glede tega nismo podobni novozaveznim piscem, kar pomeni, da ne razmišljamo po Božje. 

To dejstvo me vodi k vrstici v Pismu Rimljanom 8,18: »Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.«

Vas smem vprašati, če ste si kdajkoli vzeli čas, da bi razmišljali o slavi, ki se bo razodela? Če ste taki kot jaz, potem ste si ga zelo malo. Menite, da so tudi svetopisemski pisci taki? Kaj je temu vzrok?

Sprašujem se, če nas ni preslepil duh časa.  Če je res da so Avstralci hedonisti (tudi sam menim, da je tako), potem si vzamemo bolj  malo časa za razmišljanje o smrti.  Smrt se namreč smeji hedonizmu v obraz. V nasprotju z vsemi dokazi vztrajamo v prepričanju, da se to ne bo zgodilo dobrim ljudem, kakršni smo mi. Toda verjemite mi, da se bo.

Ste kdaj pomislili, da je morda sedaj čas, da se pripravite na večnost? Očitno je to  pomembnejše kot življenje tukaj in zdaj.

Prvi korak v tej pripravi je, da ugotovim, če sem v pravem odnosu z Bogom. Po naravi nisem v pravem odnosu z Bogom. Če bi bilo tako, potem ne bi bilo nobenega razloga da pride Jezus na svet in umre, da bi prevzel kazen, ki smo jo  zaslužili za svoje grehe.  Pokesati se moramo za življenje, ki smo ga živeli neodvisno od Boga in zaupati , da je smrt našega Gospoda Jezusa Kristusa edino sredstvo za odpuščanje grehov ter za vzpostavitev pravega odnosa z Bogom.

Morali bi premišljevati o novem stvarstvu, kjer bomo »kakor Jezus«. Kolikšno veselje bo tam vladalo! Tam bom v popolnosti nosil Božjo podobo. Po tem moramo hrepeneti. Slava, ki se bo razodela, bo tako zasenčila naše tukajšnje življenje, da se nam bo slednje zazdelo kot prvi dan otroškega vrtca.

Zaupajte temu, kar pravi Bog: »To bo veličastno.«  In hrepenite po tem, kar pride.

Vir >>>

Prevedel Dizma.