Ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, se je zelo razjezil. Poslal
je svoje ljudi in dal v Betlehemu in v vsej njegovi okolici pomoriti
vse dečke, stare dve leti in manj, po času, kakor ga je skrbno poizvedel
od modrih. (Mt 2,16)
Krščanska cerkev je s prazničnimi dnevi, ki sledijo božiču, že davno dodala spomin na dogodke, ki dodobra razbijajo božično romantiko, kot bi hotela izraziti v slogu nekdanjega predsednika predsedstva Slovenije tisto znamenito misel: "Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan." V Jezusovem rojstvu pravzaprav ni (bilo) nobene sentimentalnosti, ampak smo ljudje tisti, ki smo iz tega dneva naredili nekaj romantičnega. To sicer ni nič slabega, treba pa je hkrati pomisliti tudi na tršo plat. Na drugi dan božiča je cerkev umestila spomin Štefana, enega prvih diakonov in mučenca, ki je pri nas znan po blagoslovitvi konj (res ne vem, kaj ima Štefan s konji). Tretji dan po božiču pa je posvečen spominu na pomor betlehemskih otrok.
Dečki, ki so imeli smolo, da so se rodili ravno v tistem času, niso zakrivili nič drugega kot to, da so se rodili, ko je v tistem delu sveta vladal paranoični Herod, imenovan tudi Veliki, ki je od modrih izvedel, da se je rodil Mesija. Ker sta bila Jožef in Marija pravočasno posvarjena, sta zbežala v Egipt, Herodež pa je dal za vsak slučaj pomoriti vse dečke na betlehemskem območju, ki so bili mlajši od dveh let. Tako je bil, po prepričanju krutega despota, prestol spet varen.
Ti dečki so bili pomorjeni, ker je bil Herod prepričan, da je med njimi Mesija, oziroma, bili so umorjeni namesto Mesija. Čez trideset let in več je bil po zmontiranem sodnem procesu na Kalvariji umorjen resnični Mesija. On je bil nadomestna in popolna žrtev za greh sveta. Apostol Peter je o njem povedal naslednje:
"Mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in v Jeruzalemu. Razpeli so ga na križ in usmrtili. 40 Bog pa ga je obudil tretji dan in mu dal, da se je očitno prikazoval, 41 ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej izbral, nam, ki smo z njim jedli in pili, potem ko je vstal od mrtvih. 42 Nam je tudi naročil, naj oznanjamo ljudstvu in pričamo, da je on tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. 43 O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi." (Apd 10,39-43)
Herod ima tudi danes zelo veliko sledilcev, ki se sicer tega ne zavedajo, zato pa opravljajo njegova dejanja. Toda, kakorkoli gledamo, ob koncu časov bo Kristus, in ne kralj Herod, ali kak kalif, ali Kim Jong Un, ali kdorkoli od podobnih, sodil živim in mrtvim. Kdor njemu pripada, so mu grehi odpuščeni. Hvala Bogu za ta milostni dar!
Ni komentarjev:
Objavite komentar