07. februar 2015

Hudobni viničarji


Začel jim je govoriti v prilikah: "Neki človek je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. Ob določenem času je poslal k viničarjem služabnika, da bi dobil od njih del sadov iz vinograda. Ti pa so ga zgrabili, pretepli in odpravili praznih rok. Nato je poslal k njim drugega služabnika. Ranili so ga na glavi in ga zasramovali. Poslal je še enega in so ga ubili. Takó se je dogajalo še mnogim drugim: ene so pretepli, druge ubili. Imel je še enega, ljubljenega sina. Nazadnje je k njim poslal njega in rekel: 'Mojega sina bodo spoštovali.' Tisti viničarji pa so govorili med seboj: 'Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in dediščina bo naša!' Zgrabili so ga, ubili in vrgli iz vinograda. Kaj bo torej storil gospodar vinograda? Prišel bo in viničarje pokončal, vinograd pa dal drugim. 10 Ali niste brali tega Pisma:
Kamen, ki so ga zidarji zavrgli,
je postal vogalni kamen.
11 Gospod je to naredil
in čudovito je v naših očeh."
12 In poskušali so ga zgrabiti, pa so se zbali množice. Spoznali so seveda, da je to priliko rekel proti njim. Pustili so ga torej in odšli. 
(Mr 12,1-12)

Zgornja prilika, ki jo je povedal Jezus, je bila namenjena verskim voditeljem tedanjega Izraela in je, podobno kot mnoge druge prilike, vzeta iz vsakdanjega življenja. Premožni domačini ali tujci, ki so bili lastniki vinogradov, so le-te pogosto dajali v najem viničarjem, sami pa so se ukvarjali z drugimi posli. Spori med predstavniki lastnikov zemlje ter najemniki so bili precej pogosti. Ključ za razumevanje zgodbe je v 12. vrstici, iz katere je razvidno, da so Jezusovi nasprotniki v njej videli obtožbo na svoj račun.

"Neki človek",  predstavlja Boga, vinograd pa izvoljeno izraelsko ljudstvo. Primerjavo Božjega ljudstva z vinogradom najdemo tudi pri Izaiju, ko na primer pravi: "Kajti hiša Izraelova je vinograd GOSPODA nad vojskami, Judovi možje so nasad njegovega veselja. Upal je, da bo pravica, pa glej, zatiranje, da bo pravičnost, pa glej, vpitje," (Iz 5,7) in Jeremiju: "Veliko pastirjev pustoši moj vinograd, mendrajo moj delež, spreminjajo moj ljubljeni delež v opustelo puščavo."  (Jer 12,10  Napraviti vinograd je bil v Jezusovem času kar precejšen podvig, saj je bilo treba najprej pripraviti zemljo, zasaditi trto, vinograd ograditi ter napraviti stolp in stiskalnico. Lastnik je nato pričakoval, da bi dobil svoj delež pridelka. Izrael je bil v tistem času Božji vinograd, kot ljudstvo je bil Božji predstavnik na zemlji. Bog je od ljudstva, ki ga je sam izvolil in zanj skrbel, upravičeno pričakoval sadove pravičnosti. Toda zadeva se je odvijala v nasprotju s pričakovanji: prvega služabnika, ki ga je poslal gospodar, so premikastili, drugega zasramovali in ranili, tretjega pa ubili. Služabniki predstavljajo v tej priliki starozavezne preroke, ki so bili mnogokrat nerazumljeni, zasramovani, pretepeni in umorjeni, kot je rečeno na tem mestu:  "Zato, glejte, pošiljam k vam preroke, modrece in pismouke. Nekatere od njih boste pobili in križali, druge boste bičali v svojih shodnicah in preganjali od mesta do mesta." (Mt 23, 24)  Za konec je gospodar vinograda poslal še svojega edinega, ljubljenega sina, ki  v priliki predstavlja Jezusa. Bodo vsaj tega spoštovali in mu dali, kar mu dolgujejo?  Niti najmanj! Najemniki so skovali drzno zaroto, bržkone misleč, da je gospodar umrl in da je zato prišel k njim njegov sin. Ker so si hoteli prilastiti vinograd, so sina preprosto umorili. Toda, pisano je: "Bog se ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel."  (Gal 6,7)  Kakor je gospodar vinograda na koncu prišel in pobil uporne viničarje in jim vzel vinograd, tako je tudi Bog pozneje vzel verskim voditeljem Izraela njihove posebne pravice in zadolžitve. Še več, tempelj je bil porušen, duhovniški establišment pa uničen. Skrb za Božje ljudstvo je prešla na druge. 

Jezus Kristus je "kamen, ki so ga zidarji zavrgli", a je postal vogalni kamen, resnična Skala, na kateri je utemeljeno Božje ljudstvo Nove zaveze (cf. 1Kor 10,4. 1Pt 2,8).  Odlomek Mr 12, 10b -12 je vzet iz Psalma 118,22-23, ki je že v tistem času veljal za mesijanski psalm, torej za psalm, ki govori o prihajajočem Mesiju. Zidarji v tem primeru predstavljajo Izraelove voditelje, ki so resničnega Mesija zavrgli in  razmišljali o tem, kako bi se ga znebili.  Poslušalci so ugotovili poanto pripovedi in ga skušali zgrabiti, toda bali so se ljudstva. Njegova ura tedaj še ni prišla (cf. Jn 7,30. 8,20).  

Jezus Kristus je prišel na svet, se rodil kot navaden človek, živel je brezgrešno življenje, bil zaradi naših prestopkov sodno umorjen  in bil obujen od mrtvih za naše opravičenje (cf. Rim 4,25). On je popoln Odrešenik. Kdor ga sprejme kot svojega Gospoda in Odrešenika, bo deležen večnega življenja,  kdor ga noče imeti za Odrešenika, ga bo imel na dan sodbe za Sodnika (cf. Jn 3,18).  


Ni komentarjev: