09. februar 2015

O metanju kamnov in sodbah










Kadar beremo Sveto pismo, je treba pri tem paziti na kontekst, v katerem je bilo kaj povedano.  Če nekatere misli iztrgamo iz celote, lahko dobimo nekaj, kar je v nasprotju s tistim, kakor so bile izvirno zamišljene. Ljudem, ki ne poznajo konteksta, se  zdi tak izrek celo nemoralen, ker navidez ščiti tiste, ki naredijo kak težji prestopek, oziroma ne razlikuje med težo posameznih prestopkov. Eden takih citatov je: "Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo." (Jn 8,7b)

Če spravimo to Jezusovo  besedo iz njenega izvirnega konteksta, potem utegne biti res nemoralna. Toda šlo je za nekaj več: Jezus je zelo dobro poznal notranjost vsakega od obsojevalcev. Poleg tega pri stavku o metanju kamenja ne gre za moralistično ali pravno, ampak teološko izjavo.  Pa poglejmo! Jezus je ob drugi priložnosti rekel: "Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve." (Mt 15,19) Ali ne bi bilo zanimivo, če bi vse naše misli nek poseben aparat sproti snemal in jih istočasno predvajal na nekakšnem zaslonu, kjer bi jih vsi ljudje lahko videli?  Vsekakor bi bilo zanimivo za druge,  za osebo, katere misli bi se kazale javnosti, pa bi bilo sramotno. Seveda obstaja razlika med, na primer, krajo čokolade in pedofilskim dejanjem. Ampak razlika je taka, kot med tistim, ki ga ugrizne ena črna mamba in onim,  ki ga ugrizne  tisoč črnih mamb. Oba bosta umrla.  Greh je greh, pri grehu pa gre za teološko, ne pravno kategorijo, pravo namreč sodi in obsoja na podlagi teže kaznivega dejanja, kot je le-to videti na zunaj, z vsemi posledicami vred. 

Problematična zna biti  tudi dekontekstualizacija Jezusovega izreka: "Ne sodite, da ne boste sojeni!" (Mt 7,1) Mar to pomeni, da je vsako presojanje izjav in dejanj prepovedano? Naj torej ukinemo sodišča, češ, da  ne smemo soditi?  Sploh ne, kajti v nadaljevanju pravi: "Kaj vendar gledaš iver v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa ne opaziš? Ali kako moreš reči svojemu bratu: 'Pústi, da vzamem iver iz tvojega očesa,' če imaš sam bruno v očesu? Hinavec, odstrani najprej bruno iz svojega očesa in potem boš razločno videl odstraniti iver iz očesa svojega brata." (ibid. 7, 3-5) Po domače temu rečemo: "Najprej pometi pred svojim pragom, potem pa pojdi pometat pred druge."   Kdor torej sodi bližnjega, mora poskrbeti, da najprej razčisti s smetmi pri sebi, šele nato naj se loti tuje nesnage.

Poglejmo si še en zanimiv primer: "Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami. Odgovoril jim je: 'Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Povem vam, da ne. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani.'"  (Lk 13,1-3)  Ljudje velikokrat presojamo dejanja drugih ljudi, ne da bi se ozrli vase. Tudi v tem primeru velja: razčisti najprej pri sebi, nato pa razčiščuj pri drugih. 

Vsak bo odgovarjal za svoje grehe, za tuje pa v toliko, kolikor jih  pomaga povzročiti.  Apostol Pavel pravi: "Ni namreč nobene razlike:  saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu,"  (Rim 3,23b-25) na drugem mestu pa: "Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu." (Rim 6,23) Odrešenje je Božji milostni dar, tega pa je lahko deležen vsak, kdor ga sprejme. Psalmist pravi: "Če boš pozoren na krivde, o GOSPOD, Gospod, kdo bo mogel obstati?" (Ps 130,3)  njegov kolega pa prosi: "Ne privedi k sodbi svojega služabnika, saj ni nihče, ki živi, pravičen pred tabo." (Ps 143,2) Že starozavezni očaki so se zavedali, da se s svojo lastno pravičnostjo ne morejo približati svetemu Bogu, kajti greh je greh, plačilo zanj pa je, kot sem že napisal, smrt. Vsi smo grešili in smo deležni telesne smrti, kdor ne sprejme Božjega milostnega daru, bo deležen tudi večne smrti in ločenosti od Boga.  Obsodba pogubljenih bo skladna s težo njihovih grehov, odrešeni pa  bodo deležni Božjega kraljestva samo  po milosti.

Si med odrešenimi? Si med tistimi, ki lahko rečejo o sebi: "Mi pa nismo med tistimi, ki bi odstopali in se tako pogubili, temveč med tistimi, ki verujejo in tako rešijo dušo?" (Heb 10,39)


Ni komentarjev: