12. februar 2015

Tim Keller: Krščanstvo - nekaj čisto drugega

Za večino ljudi v naši družbi pomeni krščanstvo religija in moralizem. Edina alternativa temu je, poleg nekaterih drugih svetovnih religij, pluralistični sekularizem. Od začetka pa ni bilo tako. Krščanstvo je bilo prepoznano kot »tertium quid«, torej kot nekaj čisto drugega.

Tukaj je najpomembnejša stvar, da so se na splošno ljudje, ki so upoštevali religijo, pohujševali nad Jezusom, tistim, odtujenim od izpolnjevanja verskih in moralnih pravil, pa se je zdel zanimiv in privlačen.  S tem se srečujemo  skozi novozavezne zapise o Jezusovem življenju. Kjerkoli sreča Jezus pobožno osebo in osebo, izobčeno iz seksualnih razlogov (npr. v Lk 7), ali pobožno osebo in rasnega izobčenca (npr. v  Jn 3 in 4), ali pobožno osebo in političnega izobčenca (npr. v Lk 19), je izobčena oseba tista, ki se z njim poveže, oseba vrste »starejšega brata« pa ne. Jezus govori uglednim verskim voditeljem: »Cestninarji in vlačuge pojdejo pred vami v Božje kraljestvo.« (Mt 21,31)

Jezusovo učenje je dosledno privlačilo neverne in pohujševalo biblijsko verujoče pobožne ljudi njegovega časa.  Vendar naše cerkve danes na splošno nimajo več tega efekta. Tiste vrste outsiderjev, ki jih je Jezus privlačil, sodobne cerkve ne privlačijo, celo tiste avantgardne ne. Pritegniti  skušamo konservativne, zapete, moralistične osebke. Razuzdani in razpuščeni, ali zlomljeni in marginalizirani se izogibajo cerkvi. To lahko pomeni le eno: če pridige naših pastorjev in praksa naših faranov nimajo istega učinka, kot ga je imel Jezus, potem ne oznanjamo istega sporočila, kot ga je Jezus. Če naše cerkve ne privlačijo mlajših bratov, potem bodo bolj polne starejših, kot bi si  želeli zamišljati.



Poslovenil: Dizma 

Ni komentarjev: