25. julij 2015

Na skali ali na pesku?

"Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: 'Gospod, Gospod,' ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. 22 Veliko mi jih bo reklo tisti dan: 'Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?' 23 In takrat jim bom naznanil: 'Nikoli vas nisem poznal. Pojdite proč od mene, kateri ravnate nepostavno!'
24 Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. 25 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. 26 Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. 27 Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik."
28 Ko je Jezus končal te besede, so množice strmele nad njegovim naukom, 29 kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki.   (Mt 7, 21-29

Zgornji odlomek obsega zadnje vrstice znanega Jezusovega Govora na gori (vv. 21-27) ter evangelistove besede, ki zaključujejo celoten dogodek (vv.28-29).

V prvem delu (vv. 21 - 23) je naš Gospod poučil navzoče, kdo lahko pride v nebeško kraljestvo. Podvojitev imena: "Gospod, Gospod," sicer kaže na osebni odnos z nekom, v našem primeru z Jezusom. Toda dejstvo, da ima nekdo občutek osebnega odnosa z Jezusom, je premalo. Občutek ni nobeno jamstvo za dejansko stanje. Tudi sklicevanje na različna čudežna dejanja, ki jih nekateri izvajajo v Jezusovem imenu, ne šteje. V določenih evangelijskih krogih, predvsem tistih bolj karizmatične provenience, nekateri radi govorijo: "Gospod mi je položil na srce to in to," ali: "Gospod mi je rekel, naj naredim to in to." Vprašanje pa je, kateri gospod je tej osebi tisto položil na srce, ali rekel, da  naredi tisto. Zato je lahko prazno govorjenje: "Gospod, Gospod,"  zelo nevarna stvar, ki uspava tistega, ki to govori. Apostol Pavel pravi:  "Če si kdo domišlja, da je kaj spoznal, še ni spoznal, kakor bi bilo treba spoznati. Če pa kdo ljubi Boga, ga je on spoznal." (1Kor 8,2.3) Domišljanje še ni spoznanje. Ni dovolj domišljanje, ampak izpolnjevanje Božje volje: "Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj." (1Jn 2,17)

O pomenu izpolnjevanja Božje volje govori Mt 7,24-27. Jezus nam tu govori o dveh hišah. Obe sta lahko na zunaj enako sezidani in dajeta vtis trdnosti. Problem pri tem pa je, na kakšni podlagi sta zgrajeni. V Jezusovi domovini Palestini so vodne ujme redke, so pa zato zelo hude.  Če je podlaga, na kateri je zgrajena hiša,  skala, potem se ni  bati, da bi neurje in povodenj zgradbo uničila. Če je podlaga pesek, je stvar drugačna. Deroča voda odnese podlago in hiša se sesuje. Gospod pravi, da  je tisti, ki ne le posluša, ampak tudi spolnjuje Božjo besedo, podoben človeku, ki gradi hišo na skali. Kdor besedo samo  posluša, a jo ignorira, je kot tisti,  ki gradi hišo na pesku. Takega čaka katastrofa. Pa smo spet pri začetku: v nebeško kraljestvo pride vsak, kdor uresničuje voljo nebeškega Očeta (Mt 7,21). Tak je kot  tisti, ki gradi na skali.

V zaključnih dveh vrsticah pravi evangelist, da so množice strmele nad njegovim naukom, ker je učil, kot nekdo, ki ima oblast, in ne, kakor so to počeli pismouki. Pismouki so se namreč pri svojih naukih in razlagah sklicevali na svoje predhodnike, slavne rabine. Jezusu se ni bilo treba sklicevati na nauke ljudi, kajti bil je Božji Sin, druga oseba Svete Trojice, ki je prišel na zemljo uresničit Očetovo voljo (Jn 6,38). Zato je učil kakor nekdo, ki ima oblast.

Kdor gradi svoje življenje na  Kristusu, gradi na skali. On sam pravi: "Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan." (Jn 6,40)  Bogu hvala za to!



Ni komentarjev: