29. november 2015

Dobro jutro!


"Ura je že, da se zbudite iz spanja, zdaj je naša rešitev bliže kakor takrat, ko smo vero sprejeli." (Rim 13,11b)

Cerkev spi. Duh tega sveta se je že tako globoko zažrl vanjo, da je ni več mogoče ločiti od sveta. Metode, strategije in prijemi sodobnega menedžmenta  so zamenjali evangelij. Kjer se je nekoč slišalo: "Sola Scriptura!" se danes derejo: "Sola cultura!"  Pohujšanje križa (cf. Gal 5,11) je zamenjala modrost človeške besede. Nekatere cerkve prav tekmujejo s svetom, kdo bo bolj posvetnjaški,  inkluziven in osladen v svojem humanizmu. Pridige postajajo podobne všečnim  govorom politikov, le da so so dodatno posladkane s pobožno govorico, da bi bilo vse skupaj videti bolj "duhovno". 

Svet sicer najbolje "ve", kako bi se morala cerkev "modernizirati", toda bolj ko cerkve sledijo svetu in "duhu časa", bolj irelevantne postajajo. Konec koncev, zakaj bi ljudje hodili po nekaj v cerkev, če lahko dobijo tisto stvar na vsakem koraku? Letargičnost cerkve je ustvarila duhovni vakuum, ki pa je vedno neobstojen, zato ga sedaj napolnjujejo drugi. 

Nastopil je adventni čas. Za mnoge to ne pomeni kaj (dosti) več od adventnega venčka. V bistvu pa je to obdobje,  ko se spominjamo preteklih, sedanjih in prihodnjih stvari. 
  • Preteklih: Božji Sin Jezus Kristus je prišel na svet odrešit grešnike. Živel je popolno in brezgrešno življenje in umrl sramotne smrti na križu ter tretji dan vstal od mrtvih. 
  • Sedanjih: Jezus Kristus tudi danes  rešuje grešnike: "Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve!"  (2Kor 6,2b)
  • Prihodnjih: Jezus Kristus se vrne, da bo v slavi sodil živim in mrtvim. On sam pravi: "Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza."  (Jn 3,36)
 Evangelij je veselo oznanilo našega odrešenja. Je preprost in dosegljiv vsakomur, ki to hoče. Jezus ga je na kratko povzel z besedami: "Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje."  (Jn 3,16)

Bog pa naj da vsem, ki to berete, voljo, da sprejmete to veselo oznanilo in mu verujete. 

22. november 2015

Oče naš, ki vznemirjaš javnost



Tisti, ki smo rasli v socialistični "družbeni stvarnosti", se še zagotovo spominjamo termina vznemirjanje javnosti. Šlo je politično - pravni pojem, ki je bil raztegljiv kot žvečilna guma in se ga je dalo uporabiti na vsakem koraku, zlasti kadar je grozilo, da bo prišla na dan kaka resnica, ki je naše modro vodstvo predstavila v neprijetni luči. Več o tem govori Ali Žerdin na tej povezavi

Da naša nekdanja "socialistična stvarnost" glede pojma vznemirjanje javnost ni čisto osamljena, nam pove dejstvo, da poznajo nekaj podobnega v Veliki Britaniji. Tamkajšnja (v Angliji še vedno državna) Anglikanska cerkev je posnela enominutni videospot na temo Gospodove molitve, kot reklamo za novo spletno stran justpray.uk. Reklamo naj bi v tednu pred božičem vrteli v britanskih kinematografih. 

Toda, šlo je za račun brez krčmarja. Tri največja kino-podjetja so se odločila, da spota ne bodo predvajala, ker bi lahko z njimi vznemirjali javnost. Pa smo tam. Toda pri tem so pozabili, da bodo s svojim dejanjem vznemirili tisti del javnosti, ki je hotel plačati reklamo. 

In še moje mnenje? Glavno je, da se o stvari govori. Morda si bo na ta način več ljudi ogledalo nezaželeni  videospot, ki sem ga objavil na vrhu,  kot bi si ga v kinematografih. Kdo še danes sploh hodi v kino? Sicer pa je spot čisto simpatičen in sem si ga danes že nekajkrat ogledal. Sodeč po odzivu "vznemirjene" javnosti na spletu, celo mnogi ateisti nimajo nič proti njemu. 

21. november 2015

Kaj je resnica?


Od Kajfa so torej Jezusa peljali v sodno hišo. Bilo je zgodaj zjutraj. Sami niso šli v sodno hišo, da se ne bi omadeževali, ampak bi smeli jesti pashalno jagnje. 29 Pilat je prišel ven k njim in rekel: "Kakšno tožbo imate zoper tega človeka?" 30 Odgovorili so in mu rekli: "Ko ne bi bil hudodelec, bi ti ga ne izročili." 31 Tedaj jim je Pilat dejal: "Vzemite ga in ga sodite po svoji postavi." Judje so mu rekli: "Mi ne smemo nikogar usmrtiti." 32 S tem se je izpolnila Jezusova beseda, s katero je označil, kakšne smrti bo umrl. 33 Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: "Si ti judovski kralj?" 34 Jezus mu je odgovoril: "Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?" 35 Pilat je odvrnil: "Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?" 36 Jezus je odgovoril: "Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod." 37 Pilat mu je rekel: "Torej si ti vendarle kralj?" Jezus je odgovoril: "Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas." 38 Pilat mu je rekel: "Kaj je resnica?"  (Jn 18,28-38)

Religija je zelo nevarna stvar. Da je to res, dokazuje že dejstvo, da so Jezusa izročili Rimljanom verski voditelji in tisti, ki so veljali za Božje izvoljeno ljudstvo.  Ljudje, ki so privedli Jezusa k Pilatu, so bili nadvse in globoko religiozni. To, da so  obtožili človeka po nedolžnem in zanj zahtevali smrtno kazen, se jim je zdelo manj hudo, kot to, da bi vstopili v prostor, ki je bil zanje obredno nečist. Njihova religiozna navada je bila zanje vseskozi in v vseh stvareh prednostna stvar. 

Da bi mogel izvedeti, česa obtožujejo Jezusa, je moral Pilat  stopiti  iz pretorija in tam povprašati zbrane glede njihove obtožbe. Ker  Judje niso mogli spraviti skupaj nobene obtožbe, ki bi po rimski zakonodaji zahtevala kazen, jim je Pilat odvrnil, naj ga sodijo po svoji postavi. Toda Judje  pod rimsko okupacijo niso imeli pravice izvrševati tistega, kar so hoteli izvršiti nad Jezusom, torej smrtne kazni. Zato so morali najti nekaj, kar bi zadostilo zahtevam rimske justíce. Obtožili so ga, da se dela kralja (cf. Lk 23,2).  Zato ga je Pilat vprašal: "Si ti judovski kralj?"  (Jn 18,33)  Jezus mu je na to vprašanje odgovoril: "Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod." (Ibid. v. 36)  S tem je posredno priznal, da je kralj, toda njegovo kraljestvo je drugačno od drugih. Tega kraljestva se ne da širiti s silo, čeprav so mnogi  poskušali tudi na tak način. Toda taka prizadevanja so na koncu končala v razvalinah. Njegovo kraljestvo deluje vzporedno z vladavinami tega sveta. Deluje v svetu, a ni od sveta.  Je kot čoln, ki plava po vodi: plava na vodi, a ni niti voda niti ni pod vodo. Čoln, ki ga zalije voda, se potopi. Če v kak del Jezusovega kraljestva prodre duh tega sveta recimo temu Zeitgeist, se ta del podre in je kot čoln, ki se je potopil. Čoln spada v vodo, voda pa ne spada v čoln. Jezusovo kraljestvo deluje v tem svetu, duh tega sveta pa ne sodi v to kraljestvo. Gre torej za nekaj, kar je kvalitativno čisto drugačnega od sveta. Tako bi vsaj moralo biti.

Kakorkoli, Pilat je hotel izvleči iz Jezusa jasen odgovor, če se ima za kralja. Jezus mu je to potrdil na zelo zelo dober način, ko mu je rekel: "Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas."  (Ibid. v. 37) Jezusovo kraljestvo je kraljestvo resnice. Pilatovo vprašanje, ki je temu sledilo: "Kaj je resnica?" (Ibid. v. 38) je tipično postmodernistično vprašanje, ki hoče ostati neodgovorjeno. Resnica s tem postane nekaj, okoli česar se sicer zelo radi sučemo, po drugi strani pa se bojimo cene, ki jo prinaša, zato hodimo okoli nje kot mačka okrog vrele kaše, vanjo pa ne vstopimo. Za Pilata in njemu podobne, ki jih zanima le trenutna korist, resnica ni pomembna. Enako ne zanima skeptikov, ki so nad njo raje obupali. 

Jezus Kristus je Resnica sama. On je rekel o sebi: "Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni." (Jn 14,6)  Da bi odrešil človeštvo, se je utelesil in postal pripadnik vrste Homo sapiens. Je edini predstavnik te vrste, ki je živel brezgrešno življenje, na koncu pa bil predan v smrt s strani zelo religioznih ljudi. Umrl je zaradi naših grehov in bil obujen za naše opravičenje. Po njem in v njem imamo odprto pot v večno življenje, saj je On sam tudi pot in življenje. 


Nič slišali, nič videli



Kratek film, ki ne traja niti dvanajst minut, in nosi  naslov Sing a Little Louder (Poj malo glasneje), nam pripoveduje  resnično zgodbo starejšega moža, ki se spominja grozot judovskega holokavsta, katerim  je bil priča kot otrok v majhni podeželski cerkvi, ki je ležala tik ob železnici, po kateri so vozili vlaki svoje žrtve v taborišče. Neprijeten dogodek pri bogoslužju, ko so se zaslišali kriki žrtev iz vlaka, je skušal pastor zamaskirati s petjem cerkvene himne, temu pa so se postopoma pridružili verniki v klopeh. Nič slišali, nič videli... 

Film ima močno sporočilno vrednost za 21. stoletje, v katerem še vedno potekajo genocidi.  O samem filmu si lahko več preberete na spodnji povezavi:



19. november 2015

R. Kent Hughes: Sola fide - veselo oznanilo za vse čase


Pridiga na temo Pisma Rimljanom 4,1-25. Celoten video, ki ga najdete na povezavi, traja malo več kot 35 minut.

Klik za dostop do videa >>


By R. Kent Hughes. ©2014 Tenth Presbyterian Church. Website: tenth.org

18. november 2015

Tisto, česar Jezus nikoli ni rekel (7)


Nekateri kristjani se danes obnašajo in govorijo, kot da je Jezus rekel: "Bodite suicidalni altruisti!" ali pa: "Ljubi svojega bližnjega bolj kakor samega sebe." Toda on tega nikoli ni rekel. V resnici je rekel: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." (Mr 12,31. Poudaril Diz.)  Ob drugi priložnosti pa je rekel: "Bodite torej preudarni kakor kače in nepokvarjeni kakor golobje." (Mt 10,16) Pri tem je treba bližnjim izkazovati ljubezen, a ne na slepo, kot kakšna tutka. Treba je tudi uporabiti razum.   Navidez pomagati enim bližnjim na škodo drugih bližnjih  pomeni, da si s tem naredil več škode kot koristi. 

R. Kent Hughes: Veselo oznanilo za ves svet


Pridiga na temo Pisma Rimljanom 1,1-6. Celoten video, ki ga najdete na povezavi,  traja malo več kot 41 minut. 

Klik za dostop do videa >>

By R. Kent Hughes. ©2014 Tenth Presbyterian Church. Website: tenth.org

14. november 2015

Jezusov način


Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva. Dajal jim je oblast nad nečistimi duhovi 8 in jim naročil, naj razen palice ne jemljejo na pot ničesar, ne kruha ne popotne torbe ne denarja v pasu, 9 obujejo naj sandale in naj ne oblačijo dveh oblek. 10 Govoril jim je: "Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete. 11 Če vas kakšen kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in si otresite prah z nog, njim v pričevanje." 12 In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo. 13 Izgnali so tudi veliko demonov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.  (Mr 6,7-12)

Ko so apostoli preživeli dovolj časa s svojim Učiteljem, da so se od njega naučili, kako z besedo in znamenji oznanjati Božje kraljestvo, jih je poslal na praktično oznanjevanje. 

Poslal jih je delat vse tisto, kar je on sam delal. Poslal jih je po dva in dva, kajti po starozaveznem pravilu je bilo neko pričevanje veljavno, če je bilo narejeno na izpovedi vsaj dveh prič (4Mz 35,30. 5Mz 17,6.19,15). V zvezi z oznanjevanjem pa jim je naročil tri stvari.
  1. Oznanjajo naj spreobrnjenje, tako da bi mogli tisti, ki  se bodo spokorili, prejeti odpuščanje grehov. 
  2. Dal jim je oblast nad nečistimi duhovi, da so jih mogli izganjati.
  3. Naročil jim je, naj ozdravljajo bolne. 

Zanimivo je  navodilo za sam način potovanja. Kruh, popotna torba, rezervna obleka in kar je še takega, so pomenili stvari, ki so popotniku zagotavljale materialno varnost. Toda Jezus je rekel, naj apostoli teh stvari ne jemljejo s seboj. Ta način je bil ljudem, ki so jim Jezusovi učenci oznanili evangelij, znamenje miroljubnosti, zaupanja v Boga in nujnosti njihovega sporočila. Apostole bodo na poti  z vsem potrebnim oskrbeli tisti, ki se bodo spreobrnili ob poslušanju blagovesti. 

Tu ne vidimo nobenega spodbujanja k nasilju, džihadu ali čemu podobnemu. Če so cerkve kdaj pozneje to počele, so to delale v jasnem nasprotju z Gospodovim naukom. Edino, kar naj bi apostoli storili, kjer jih niso hoteli poslušati, je bilo to, da si na tistem mestu otresejo prah s svojih nog. To je bilo tisto, kar so sicer storili pravoverni Judje, kadar so na svoji poti prečkali pogansko ozemlje.

Takšen je torej Jezusov način: preprost in nič nastopaški, predvsem pa se zanaša na Boga in njegovo moč ter voljo. Kadar Bog rešuje, takrat zagotovo rešuje.


11. november 2015

Ali lahko še vedno verujemo v Jezusa?

Grafit na nekem zidu v Rimu (ok. 200 po Kr.): "ALEXAMENOS ČASTI SVOJEGA BOGA."  Vir slike: Wikipedia

Grafit, v bistvu gre za karikaturo, ki prikazuje križanega osla, zraven pa je narisan človek, o katerem piše: "ALEXAMENOS ČASTI SVOJEGA BOGA," je do sedaj prva znana karikatura, s katero se je avtor norčeval iz Kristusa in kristjanov. Od takrat je nastalo še veliko karikatur na to temo in tako bo najbrž tudi v prihodnje, vse do sodnega dne. 

Mnogi se sprašujejo, ali je Jezusova zgodba le splet mitov in legend, ali pa gre za zgodovinsko osebo, ki je živela  v določenem zgodovinskem času in prostoru. 

O tem sta se pogovarjala Michael Horton in Douglas Groothuis, njun pogovor pa lahko poslušate na spodnji povezavi, ki vodi do spletne strani White Horse Inn


KLIKNI ZA POVEZAVO >>


07. november 2015

Ne biti v spotiko


Ko so prispeli v Kafarnáum, so prišli k Petru pobiralci dveh drahem in dejali: "Ali vaš učitelj ne plačuje dveh drahem?" 25 "Seveda plačuje," je rekel. Ko pa je prišel v hišo, ga je Jezus prehitel z besedami: "Kaj se ti zdi, Simon, od koga pobirajo zemeljski kralji davek ali carino? Od svojih sinov ali od tujcev?" 26 "Od tujcev," je dejal. Jezus mu je rekel: "Torej so sinovi oproščeni. 27 Vendar pa, da jih ne pohujšamo, pojdi k jezeru, vrzi trnek in potegni ven prvo ribo, ki se bo ujela. Odpri ji usta in našel boš statêr. Vzemi ga in jim ga daj zame in zase."   (Mt 17,24-27)

V 2Mz 30,11-16 je bilo predpisano, da mora vsak moški Izraelec, star dvajset let in več, plačevati posebno dajatev v znesku pol šekla za vzdrževanje shodnega šotora. Z zgraditvijo jeruzalemskega templja so to dajatev prenesli na vzdrževanje le-tega.  V Jezusovem času so znesek pol šekla preračunali v dve drahmi. 

Ni znano, zakaj so prišli pobiralci tempeljskega davka k Petru, ne k Jezusu. Morda je bil razlog njihovo spoštovanje do Jezusa kot znanega učitelja. Kakorkoli, poanta zapisanega je, da so Jezus, kot Božji Sin in z njim vred vsi, ki mu pripadajo, prosti tega davka. Tu pa se je pojavilo vprašanje, kako bi pobiralci tempeljskega davka razumeli, če Jezus le-tega ne bi hotel plačati. Ker bi lahko takšno ravnanje zbudilo nerazumevanje in celo pohujšanje, je Jezus rekel Petru, naj plača statêr  (kovanec, vreden štiri drahme), ki ga najde v ustih ribe. 

Vse nam je sicer dovoljeno, a ni vse koristno (cf. 1Kor 6,12. 10,23). So stvari, s katerimi lahko pohujšamo svoje bližnje,  zato se jih je dobro v takih primerih malo zdržati in iti po poti legalizma (cf. Apd 16,3. 21,26). Ne zaradi nas, ampak zaradi bližnjih (cf. Rim 14,13 ss.).  Seveda pa tako ravnanje ne sme biti v nasprotju z Božjimi zapovedmi. 


06. november 2015

Os Guinness o vprašanju zla in trpljenja



Os Guinness je angleški pisec, krščanski apologetik in socialni analitik. Je potomec slavnega dublinskega pivovarja Arthurja Guinnessa. Rodil se je na Kitajskem in sicer v misijonarski zdravniški družini. Preživel je grozote  lakote v provinci Henan, ki je bila posledica japonske agresije na Kitajsko, nato pa še komunistično revolucijo leta 1949. Leta 1951 je moral skupaj z drugimi tujci zapustiti Kitajsko in je odšel v Anglijo, kjer se je nato šolal. Diplomiral je na univerzi v Londonu, doktoriral pa v Oxfordu.  Bil je tudi dopisnik BBC-ja, leta 1984 se je preselil v ZDA. Napisal ali uredil je preko trideset knjig. Več o njem najdete na tej povezavi

V pričujočem predavanju je obravnaval vprašanje zla in trpljenja, kot ga razlagajo različne religije in svetovni nazori. Vključil je tudi lastno izkušnjo trpljenja, ki ga je doživel na Kitajskem ob veliki lakoti, v kateri sta umrla tudi dva njegova brata. Video traja malenkost več kot eno uro. 


05. november 2015

Reformirana teologija 18. stoletja

R. Scott Clark in Ryan Glomsrud sta v pričujočem intervjuju na spodnjih povezavah obravnavala spremembe, ki so se pojavile v reformirani teologiji  18. stoletja (prosvetljenstvo, pietizem...).

KLIK za dostop do 1. dela pogovora >>

KLIK za dostop do 2. dela pogovora >>



Vir: Office Hours. A WSC audio production.

Calvin sreča Voltaira

Pravzaprav se dva slavna, v Ženevi živeča Francoza, Jean Calvin in Voltaire, v resnici  nista nikoli srečala, saj je med njima prevelika časovna razlika. Obstaja pa knjiga z naslovom Calvin Meets Voltaire, ki jo je napisala Jennifer Powell McNutt. V tej knjigi govori avtorica  o ženevskih klerikih, ki so živeli v obdobju prosvetljenstva. 

Na spodnji povezavi lahko poslušate intervju, ki ga je opravil R. Scott Clark z Jennifer Powell McNutt. V njem sta se pogovarjala o vsebini omenjene knjige. 



Vir: Office Hours. A WSC audio production.


01. november 2015

Resnični zaklad cerkve

Resnični zaklad cerkve je evangelij Jezusa Kristusa. 
(Martin Luther)

Vrabec pri psihoanalitiku



"Ali ne prodajajo pet vrabcev za dva novčiča? In vendar Bog ni pozabil na nobenega od njih." (Lk 12,6)

Tako je. Nič ne ostane neopaženo, nič ni pozabljeno. Videti je, kot da ima tale vrabec problem z Božjo suverenostjo.