01. januar 2016

Ob novem letu

Salvador Dali: Sila spomina. Vir slike: Webneel

Čas je enosmerni proces, ki ima nesporno svoj ima začetek, kristjani pa verujemo, da tudi svoj konec. Ustvarjen je bil skupaj s svetom, končal pa se bo, ko bo "Bog vse v vsem." (1Kor 15,28b) Ali, če poenostavim: končal se bo ob koncu sveta. Kot je bil čas ustvarjen skupaj s svetom, kot ga poznamo, tako bo skupaj z njim tudi minil. 

Ker čas teče le v eni smeri, nam omogoča, da se spominjamo in podoživljamo stvari, ki so se zgodile. Za kristjane je še posebej ohrabrujoča zgodovina našega odrešenja, ki je doživela svoj prvi vrh s prihodom našega Gospoda Jezusa Kristusa, z njegovim brezgrešnim življenjem, delovanjem, sramotno ter mučno smrtjo na križu in zmagoslavnim vstajenjem ter vnebohodom. 

V vmesnem času se spominjamo vsega, kar je storil za nas in prinašamo svetu veselo novico o tem, da tudi danes Bog rešuje grešnike. S tem izpolnjujemo njegovo naročilo učencem: "Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel vero in bo krščen, bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen." (Mr 16,15.16) Ko je ječar v mestu Filipi na ozemlju današnje Grčije vprašal Pavla in Sila: "Gospoda, kaj naj storim, da se rešim?" sta mu odgovorila: "Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!" (Apd 16,30.31) Ta obljuba velja še danes. Od našega odziva je odvisno naše življenje v prihodnjem veku.  Zato prosim Gospodarja vekov, naj vsem nakloni svojo zveličavno vero.

Čas teče in leta minevajo, zato velja spodbuda modrega Pridigarja: "Spominjaj se svojega Stvarnika v dnevih svoje mladosti: dokler ne pridejo hudi dnevi in se ne približajo leta, o katerih porečeš: 'Niso mi všeč.'" (Prid 12,1)  Prtljago za večnost je treba pripraviti že tukaj in zdaj. Potrebujemo pravzaprav le en kos, ki se mu reče vera v Gospoda Jezusa. 

Naj vam Bog v letu, ki prihaja, nakloni obilo svoje milosti, zdravja, poklicnih uspehov, zadovoljstva in vsakršnega blagoslova!


Ni komentarjev: