03/01/2016

Osvoboditev

Glejte, moj služabnik, ki ga podpiram,
moj izvoljeni, ki se ga veseli moja duša.
Položil sem nanj svojega duha,
narodom bo delil pravico.
Ne bo vpil, ne bo povzdigoval
in ne dal slišati svojega glasu po ulicah.
Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tlečega stenja ne ugasil,
zvesto bo delil pravico.
Ne bo opešal in ne klonil,
dokler ne vzpostavi pravice na zemlji
in otoki ne dočakajo njegove postave.

Tako govori Bog, GOSPOD,
ki je ustvaril nebo in ga razpel,
ki je razprostrl zemljo in njeno rast,
dal dih ljudem na njej
in duha hodečim po njej.
Jaz, GOSPOD, sem te poklical v pravičnosti
in te prijel za roko, varujem te
in te postavljam za zavezo ljudstvu
in za luč narodom,
da odpreš slepe oči
in izpelješ jetnike iz zapora,
iz ječe tiste, ki sedijo v temi.                (Iz 42,1-7)
Pričujoči odlomek iz knjige preroka Izaija vsebuje prvih sedem vrstic  prvega speva o Božjem služabniku. Pojem Božji služabnik se lahko nanaša na  starozavezno Božje ljudstvo Izrael pred prihodom Mesija. S tem ni mišljen biološki Izrael, ampak njegov Bogu zvesti del. Nanaša se tudi na Kristusovo cerkev, a ne na določeno organizacijo, temveč na  tisti del cerkve, ki je Bogu zvest. Najpopolneje pa se je ta Izaijeva prerokba izpolnila v našem Gospodu Jezusu Kristusu.

Božji služabnik ugaja Bogu, še več, Bog ima veselje z njim. On je Božji izvoljenec. Izvolitev je vedno stvar Boga in nikogar drugega.  Kristus - Mesija je Božji izvoljenec. Toda izvolitev se ne nanaša le na Kristusa, ampak so v njem izvoljeni tudi vsi tisti, ki so Kristusovi.  Zato pravi apostol Pavel: "[P]red stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni." (Ef 1,4) Iz konteksta je razvidno, da gre za izvolitev v Kristusu (cf. Ef 1,3 ss.).  Preko njega bo Bog vzpostavil svoje kraljestvo pravičnosti. Tega zaenkrat še ne vidimo, toda to je del Božjega načrta za konec časov.

Napovedani Božji služabnik ne bo zbujal pozornosti z glasnim vpitjem. Govoril in deloval bo v duhu potrpežljivosti in blagosti. Tako je deloval Jezus, brez velikega rompa in pompa: "Jezus jim je naročil, naj tega nikomur ne povejo; toda bolj ko jim je naročal, bolj so oznanjal." (Mr 7,36) "In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih." (Mr 9,9) "Njeni starši so bili čisto iz sebe. Naročil pa jim je, naj nikomur ne povedo, kaj se je zgodilo. " (Lk 8,56) V vseh teh primerih je Jezus izrecno naročal, naj ljudje ne pripovedujejo o njegovih čudežih. Seveda se mnogi tega niso držali.

Za razliko od človeških osvajalcev, ki pomendrajo vse pred sabo in puščajo za sabo opustošenje, Božji služabnik ne bo zlomil tistega, kar je poškodovano, niti ne bo utrnil tistega, kar je pred koncem.  Nasprotno, vse to bo ozdravil. Tako je deloval Jezus, in še danes deluje na enak način. Če ima kdo šibko vero in pride tak k Jezusu, ga naš Gospod ne odslovi, temveč poživi njegovo vero. On ne zavrača nikogar, ki pride k njemu.

Božji služabnik bo po vsem svetu širil pravo pobožnost in pomagal svojemu ljudstvu, da se bo moglo držati njegove postave. On je večji kot Mojzes in posrednik nove zaveze, ki podpira svoje ljudstvo, da more  spolnjevati njegove zapovedi.

Bog ni del stvarstva, ampak je kot Stvarnik vsega, kar obstaja, je torej nad stvarstvom. Toda on ni le Stvarnik, ampak tudi vzdržuje vse, kar je ustvaril. On bo pooblastil svojega služabnika, da preoblikuje zemljo z novim, duhovnim življenjem.

Božji služabnik Jezus Kristus je tisti, ki je svojemu ljudstvu prinesel  zavezo, ki je zaveza miru (cf. Iz 54,10), večna zaveza (cf. Iz 55,3. 61,8) in nova zaveza (cf. Jer 31,31). Zato pravi avtor Pisma Hebrejcem: "Dobil je torej toliko odličnejšo službo, kolikor je tudi srednik boljše zaveze, take, ki je vzpostavljena na boljših obljubah. S tem da govori o novi zavezi, je prejšnjo razglasil za staro. Kar pa zastari in se postara, se bliža izginotju." (Heb 8,6.13) On je tudi Luč sveta (cf. Jn 8,12. 9,5), zato morejo biti vsi, ki so v njem, prinašalci te luči v temni svet in biti skupaj z njim skupnost, ki deluje kot luč sveta (cf. Mt 5,14), ki prinaša osvoboditev.

Babilonsko izgnanstvo je bilo za Izraeloce kot nekakšna temnica. Izraelovo odrešenje iz tega izgnanstva je predpodoba duhovnega odrešenja, ki ga prinaša Kristus. To odrešenje nas odrešuje duhovne slepote ter vezi in teme greha. Svet ima rad zunanjo svetlobo. V prazničnih dneh, ko so prižgani tisoči luči in lučk,  prihaja ta stvar še posebej do izraza. Je morda to poskus kompenzacije za duhovno temo, v kateri ždi svet?

Jezus Kristus tudi danes rešuje duhovne slepote, vezi in teme greha. On naj razsvetli vsa srca, da se obrnejo iz teme v njegovo čudovito luč (cf. 1Pt 2,9. Kol 1,13) in se po njem osvobodijo vezi, v katere so vklenjeni.


Ni komentarjev: