28. februar 2016

Neodpustljiv greh


Nekaj dni nazaj sem si na Youtubu ogledal posnetek neke angleške pogovorne oddaje, v kateri so govorili o neodpustljivem grehu. Psiholog in psihoterapevt Kevin Friery, sicer ateist in "neprakticirajoč katoličan", je  označil bogokletstvo kot tak greh. Pa je imel prav? Pravzaprav je in ni. Jezus pravi v evangeliju po Luku:  "Vsakemu, ki izgovori besedo zoper Sina človekovega, bo odpuščeno; tistemu pa, kdor izgovori kletev zoper Svetega Duha, ne bo odpuščeno." (Lk 12,10) Obstaja torej kletev, ki ne bo odpuščena. To je kletev, oziroma greh zoper Svetega Duha. Ta misel se ponavlja v vseh treh sinoptikih, a jo je Luka postavil izven  konteksta, v katerem jo najdemo pri Mateju in Marku

Vse skupaj se začne tako, da je Jezus ozdravil nekega obsedenega človeka, ki je bil slep in nem (cf. Mt 12,22. Lk 11,14). Jezusovi sorodniki, ki so prišli na tisto mesto, so hoteli Jezusa na silo odpeljati stran, češ da ni priseben (cf. Mr 3,21). Še bolj strupeni so bili pismouki iz Jeruzalema, ki so dejali, da Jezus izganja demone s pomočjo Bélcebuba, poglavarja demonov (cf. Mt 12,24.  Mr 3,22.  Lk 11,15.) Tu je torej bistvo problema, o čemer govorita tudi Matej in Marko, slednji povsem eksplicitno: 
"Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli.  Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil." To je povedal, ker so govorili: "Nečisti duh ga je obsedel." (Mr 3,28-30)
To, da naj bi Jezus delal čudeže s pomočjo magije, najdemo tudi v Babilonskem Talmudu in sicer v spisu Sanhedrin 43a.  Neodpustljiv greh, oziroma kletev zoper Svetega Duha, storijo tisti, ki  moč Svetega Duha, s katero je deloval Jezus, oklevetajo kot demonsko silo. 

Ni komentarjev: