Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. 22 In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: "Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni." 23 Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: "Odpravi jo, ker vpije za nami." 24 Odgovoril je in dejal: "Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše." 25 Prišla je, padla predenj in rekla: "Gospod, pomagaj mi!" 26 Odgovoril ji je in dejal: "Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom." 27 Ona pa je rekla: "Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev." 28 Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: "O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!" In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,21-28)
Ob zgoraj navedeni priložnosti je Jezus zapustil Galilejo in odšel proti severu v feničanske predele, kjer so veliko večina prebivalstva sestavljali pogani. Tudi kánaanska žena je bila poganka, ki pa je očitno nekaj vedela o judovstvu in Jezusu.
Naš Gospod se najprej ni zmenil zanjo. Toda ženska je bila vztrajna, tako da so se njegovi učenci naveličali njenega moledovanja. Jezus je bil na začetku do nje dokaj osoren, toda žena se ni vdala. Njena vera sicer ni bila popolna, bila pa je močna in neomajna. Na koncu se ji je zgodilo po njeni veri: njena hči je ozdravela.
Jezus je v času svoje zemeljske službe deloval pretežno med judovskim ljudstvom. Vsa posamezna srečanja s predstavniki poganskih narodov pa pomenijo nekakšno anticipacijo vélikemu poslanstvu njegove cerkve, glede katerega pravi v svojem naročilu apostolom: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!" (Mt 28,19.20a) S tem je povedal, da je Božja milost namenjena posameznim ljudem iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9).
Novozavezno Božje ljudstvo ni neko biološko ljudstvo, sicer pa tudi Izrael ni bil to stoodstotno. Evangelij je namenjen vsem narodom, saj pravi naš Gospod: "In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom." (Mt 24,14a) Jezusovo oznanilo je za tiste, ki verujejo, dobra novica, nič kaj dobra pa ni za tistega, ki ne veruje: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18)
Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin je na zemlji živel popolno in brezgrešno življenje, za naše grehe je pretrpel sramotno smrt na križu in bil tretji dan obujen od mrtvih. On je Jagnje Božje ki odvzema greh sveta in Odrešenik za vse narode. V njegovem imenu so vsakomur, ki veruje, odpuščeni grehi (cf. Apd 10,43).
Naš Gospod se najprej ni zmenil zanjo. Toda ženska je bila vztrajna, tako da so se njegovi učenci naveličali njenega moledovanja. Jezus je bil na začetku do nje dokaj osoren, toda žena se ni vdala. Njena vera sicer ni bila popolna, bila pa je močna in neomajna. Na koncu se ji je zgodilo po njeni veri: njena hči je ozdravela.
Jezus je v času svoje zemeljske službe deloval pretežno med judovskim ljudstvom. Vsa posamezna srečanja s predstavniki poganskih narodov pa pomenijo nekakšno anticipacijo vélikemu poslanstvu njegove cerkve, glede katerega pravi v svojem naročilu apostolom: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal!" (Mt 28,19.20a) S tem je povedal, da je Božja milost namenjena posameznim ljudem iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov (cf. Raz 7,9).
Novozavezno Božje ljudstvo ni neko biološko ljudstvo, sicer pa tudi Izrael ni bil to stoodstotno. Evangelij je namenjen vsem narodom, saj pravi naš Gospod: "In ta evangelij kraljestva bo oznanjen po vsem svetu v pričevanje vsem narodom." (Mt 24,14a) Jezusovo oznanilo je za tiste, ki verujejo, dobra novica, nič kaj dobra pa ni za tistega, ki ne veruje: "Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina." (Jn 3,17.18)
Jezus Kristus, učlovečeni Božji Sin je na zemlji živel popolno in brezgrešno življenje, za naše grehe je pretrpel sramotno smrt na križu in bil tretji dan obujen od mrtvih. On je Jagnje Božje ki odvzema greh sveta in Odrešenik za vse narode. V njegovem imenu so vsakomur, ki veruje, odpuščeni grehi (cf. Apd 10,43).
Ni komentarjev:
Objavite komentar